Okužbe z virusom Zahodnega Nila, ki so potrjeno doletele tri ljudi v Sloveniji, so v tukajšnjem zdravstvu zaznali prvič po letu 2018. Evropski epidemiologi so to poletje izpostavljali vreme, ki povečuje možnost okužb, zaščita pred piki komarjev pa je v Sloveniji za zdaj prepuščena vsakemu posamezniku. V sili bi sicer prišlo v poštev tudi zatiranje komarjev z insekticidi, je razvidno iz načrta pripravljenosti, ki obenem izpostavlja (pre)skromne slovenske podatke o pojavljanju virusa Zahodnega Nila v državi.
1. Kaj je doslej že znanega o okužbah v Sloveniji
Vsi trije oboleli, ki so se okužili pred kratkim, so iz severovzhodne Slovenije. Med sabo niso povezani in se niso okužili v tujini, so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). V Sloveniji so virus Zahodnega Nila v zdravstvu pred letošnjimi okužbami nazadnje zaznali leta 2018.
2. Zakaj se spet pojavljajo
Dogajanje ni popolno presenečenje. V Evropskem centru za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) so že sredi avgusta izpostavili vremenske razmere, ki so to poletje povečevale možnost okužb z virusom Zahodnega Nila. Obenem so okužbe letos zaznali v vseh slovenskih sosedah, torej na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Posebno veliko jih je bilo v Grčiji, je razvidno iz podatkov ECDC, oboleli pa so bili tudi iz Srbije, Albanije, s Kosova, iz Bolgarije, Nemčije, Francije in Španije. V redkih primerih so bile te okužbe za bolnike usodne: 12. avgusta so pri ECDC poročali o petih smrtih v Grčiji, dveh v Italiji in eni v Španiji. Na evropski ravni letošnje okužbe z virusom Zahodnega Nila sicer ne odstopajo od pričakovanih številk, so ugotavljali pristojni, je pa okužb neobičajno veliko v Grčiji in Španiji.
3. Kako se prenašajo
Običajno se to zgodi s pikom okuženega komarja, ti pa se okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic. Slednje imajo pri virusu Zahodnega Nila vlogo naravnega rezervoarja. Nekateri drugi načini prenosa, na primer prek transfuzije krvi ali darovanih organov, so glede na pojasnila NIJZ mogoči, a le v izjemnih okoliščinah. Mogoč je tudi prenos z matere na nerojenega otroka ali prek materinega mleka. Širjenje okužb prek običajnih stikov med ljudmi doslej ni bilo dokumentirano, pojasnjujejo pri Svetovni zdravstveni organizaciji.
4. Kako se kaže okužba in kako jo je mogoče preprečiti
Kar osem od desetih okuženih simptomov nima, navajajo v ECDC, pri petini, ki zboli, pa se pojavljajo glavobol, slabo počutje, vročina, bruhanje in slabost. Huda bolezen, ki vpliva na živčni sistem, doleti manj kot odstotek okuženih, so še izpostavili. Možnost okužbe je mogoče med drugim zmanjšati z uporabo repelentov, ki odvračajo komarje, in oblačili, ki pokrivajo večji del telesa. Na NIJZ svetujejo še izogibanje zadrževanju na prostem zjutraj in pozno popoldan, ko so komarji najbolj aktivni, uporabo mrež proti komarjem in skrb za okolico, s katero vplivamo na pogoje za razmnoževanje komarjev. Tako je na primer smiselno poskrbeti, da voda ne zastaja v podstavkih za rože in v žlebovih.
5. Kaj storiti, če opazimo poginulo ptico
Organizacije, ki se posvečajo preprečevanju nalezljivih bolezni, sicer ne navajajo primerov okužb prek dotikanja poginulih živali, a vseeno svetujejo previdnost. Najvarneje je, da se jih ne dotikamo, so zabičali tudi na NIJZ. Če opazimo poginulo ptico na vrtu ali balkonu, si na roko nadenemo plastično ali gumijasto rokavico in poginulo ptico odložimo v plastično vrečko, potem pa jo skupaj z rokavico odvržemo med splošne odpadke. »Če nimamo na voljo primernih rokavic, ki jih bomo po uporabi odvrgli, si na roko nataknemo plastično vrečko, poberemo ptico in jo odvržemo v smeti skupaj s plastično vrečko,« so še opisali. Roke si zatem skrbno umijemo z milom in toplo vodo, so dodali.
6. Koga lahko doleti okužba z virusom Zahodnega Nila
Okužijo se lahko vsi, ki se še niso, tveganje za hujši potek bolezni pa je po pojasnilih NIJZ večje pri starejših od 50 let in ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom. Imunost po okužbi je najverjetneje dolgotrajna, so še sporočili. Cepiva, ki bi ščitilo pred tem virusom, zaenkrat ni.
7. Kakšno je zdravljenje
Medtem ko ob blagih potekih bolezni ni potrebno, je ob hudih oblikah običajno potreben sprejem v bolnišnico, navajajo na NIJZ. Dva od slovenskih bolnikov so sprejeli na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Maribor. Eden je imel blažji potek in je že odpuščen, drugi pa nekoliko težjega, a ni življenjsko ogrožen, je po poročanju STA povedala predstojnica oddelka Božena Kotnik Kevorkijan. Učinkovitih protivirusnih zdravil v tem primeru ni, pojasnjujejo na NIJZ, tako da v bolnišnicah lajšajo simptome bolezni in podpirajo prizadete organske sisteme.
8. Bodo okužbe ob vse bolj vročih poletjih pogostejše?
Ameriška agencija za okolje (EPA) je izpostavila, da lahko toplejša poletja povečajo število komarjev in njihovih pikov. Z dosedanjimi izbruhi okužb z virusom Zahodnega Nila so bili povezani tudi mile zime, sušna obdobja in obsežne padavine, so našteli. Kot so poudarili, so vremenske razmere sicer le ena od okoliščin, ki vplivajo na število okužb. Da je pojavljanje vročice, ki jo povzroča virus Zahodnega Nila, odvisno od več dejavnikov, med drugim od prisotnosti ptic v posameznem okolju, je včeraj izpostavila tudi specialistka javnega zdravja Eva Grilc z NIJZ.
9. V kakšnem primeru bi prišlo v poštev škropljenje
Slovenski načrt pripravljenosti na pojav virusa Zahodnega Nila je leta 2019 opozoril, da so tukajšnji podatki o razširjenosti v primerjavi s sosednjimi državami skromnejši, kar otežuje odločanje o ukrepih. Med možnostmi, ki jih navaja, je uporaba sredstev za zatiranje komarjev, a le pod določenimi pogoji. Škropljenju, za katero se odločajo v nekaterih drugih državah, na NIJZ niso naklonjeni, ni pa izključeno, če bi se pojavljali dodatni primeri bolezni.
