Študenti imajo le še danes čas, da oddajo prošnjo za podaljšanje subvencioniranega bivanja v študentskih domovih, dijaških domovih ali pri zasebnikih oziroma prošnjo za sprejem, če želijo biti uvrščeni na prvo prednostno listo. Rok velja tudi za tiste, ki se bodo šele vpisali na študij. Letošnja novost je, da morajo to storiti elektronsko preko spletnega portala eVŠ.
Skupno je v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Izoli, Portorožu, Novi Gorici, Kranju in Novem mestu razpisanih 11950 ležišč, od tega 7356 za podaljšanje bivanja in 4594 za sprejem na novo.
Pričakujejo 2000 vlog več, kot je razpisanih mest
Daleč največ, 7039 ležišč je razpisanih v Študentskem domu Ljubljana, ki skupno upravlja z 29 študentskimi domovi, od tega bodo na novo sprejeli 2328 študentov.
»Zadnja leta običajno prejmemo približno 2000 vlog več, kot je razpisanih ležišč in v naslednjih letih, ko se bodo vpisovale še bolj številčne generacije, ne bo nič bolje,« pravi Igor Brlek iz Študentskega doma Ljubljana. V prihodnjem študijskem letu se bodo tako zadnji študenti s prednostne liste predvidoma vselili šele med majem in julijem 2025, ob predpostavki, da se bodo nekateri na listi medtem že znašli drugače. Do dodatnega zamika bo prišlo tudi na račun obnove enega od domov v Rožni dolini z 290 posteljami, ki bo predvidoma zaključena do konca novembra, medtem ko se bežigrajski študentski dom Akademski kolegij, ki ga najemajo od Mestne občine Ljubljana, vsaj še prihodnje študijsko leto zaradi drugačnih občinskih načrtov ne bo zaprl.
Zasebnikov prenizka subvencija ne zanima
Če upoštevamo tudi dijaški dom, zasebne študentske domove in zasebnike, je skupaj v Ljubljani sicer razpisanih še 960 subvencioniranih ležišč, a Brlek opozarja, da je med zasebniki zanimanje za subvencije zanemarljivo nizko in iz leta v leto upada, nazadnje je bilo sklenjenih le približno 100 pogodb. A že bivanje pri zasebnikih z možnostjo subvencije, ki za študente pomeni tudi nekoliko večjo pravno varnost, se je po Brlekovem opažanju v zadnjih letih močno podražilo; zgolj za posteljo je treba odšteti tudi do 300 evrov mesečno. V Študentskem domu Ljubljana medtem povprečna cena mesečne stanarine za zadaj ostaja 85,3 evra.
Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije izrednih dvigov subvencij ne načrtujejo, saj »je fokus na povečanju kapacitet javnih študentskih domov«. Upad zanimanja zasebnikov pa med drugim pripisujejo rasti najemnin, omejitvam in davčni politiki, saj zasebniki lahko vlogo oddajo samo kot fizične osebe, kar pomeni precej višji davek kot v primeru oddajanja prek s. p.-ja. Poleg tega je subvencija za bivanje pri zasebniku za študenta precej nižja (32 evrov) od dodatka k štipendiji za bivanje v kraju študija, ki trenutno znaša 98,8 evra in s katero se izključuje. Neuradno je razlog mogoče iskati tudi v sivem in črnem oddajanju.
Potrebovali bi 1000 dodatnih ležišč
Na drugi strani pa v kratkem večjih sprememb glede dostopnosti študentskih postelj, ki jo še dodatno zmanjšujejo zelo visoke najemnine na trgu in kratkoročno oddajanje stanovanj turistom, v Ljubljani še ni pričakovati tudi zaradi odmikanja naložb v nove študentske domove. »Po naši oceni bi potrebovali približno 1000 dodatnih ležišč. Že od leta 2018 se z ministrstvom pogovarjamo na to temo. Po šestih leti smo prišli do točke, ko je v prostor umeščen le nov študentski dom ob Roški cesti, kjer je sicer največji pritisk na ležišča zaradi bližine šestih fakultet, in nič drugega,« pravi Igor Brlek. Na ministrstvu za visoko šolstvo pojasnjujejo, da je trenutno v končni fazi priprave dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Roška, v sklopu katerega se načrtuje izgradnja študentskega doma s kapaciteto okoli 380 ležišči, hkrati pa tudi akademije za likovno umetnost in oblikovanje, srednje šole za oblikovanje in fotografijo ter športne dvorane.
Zaradi zahtevnosti in dolgotrajnosti postopkov priprave OPPN in nato izpeljave arhitekturnih natečajev ter pridobitve projektne in investicijske dokumentacije je realen termin dokončanja Roške v letu 2027, napovedujejo na ministrstvu. V Ljubljani je v igri tudi lokacija stare veterinarske fakultete na Gerbičevi ulici na Viču, medtem ko je glede na načrtovano širitev srednješolskega centra na območju Litostrojske gradnja študentskega doma na tej lokaciji po oceni ministrstva malo verjetna. V lasti države je tudi zemljišče na območju Bežigrada ob Dunajski cesti, kjer bi bilo mogoče zgraditi študentski dom s približno 700 ležišči. Toda očitno gre bolj kot ne za zamisli, saj o konkretnejšem razvoju teh projektov na ministrstvu niso zapisali nič.
V Mariboru pomanjkanje manjše, v Kopru nov študentski dom
Na Univerzi na Primorskem ocenjujejo, da v študentskih domovih primanjkuje 1000 postelj. V štirih javnih študentskih domovih pod njenim okriljem (v Kopru in Portorožu) bo v novem študijskem letu na voljo 80 ležišč za sprejem in 363 za podaljšanje, medtem ko pričakujejo približno dvakrat več prošenj. Ob upoštevanju zasebnih študentskih domov in dijaško študentskih domov bodo lahko skupno namestili 268 novih študentov. Dobra novica je, da bo predvidoma februarja 2025 urejen nov študentski dom Barka 2 s 118 ležišči, katerega nakup v vrednosti 6,2 milijona evrov je vlada potrdila julija. Študenti imajo sicer možnosti koriščenja 545 subvencij pri zasebnikih, a tudi na Univerzi na Primorskem opozarjajo, da se zaradi neprilagajanja višine subvencije, ob poviševanju tržnih najemnin, sistem subvencioniranja študentskih namestitev pri zasebnikih postopoma izničuje. V zadnjem študijskem letu je bilo tako izkoriščenih le 77 oziroma 14 odstotkov subvencij od razpisanih.
Nekoliko boljše je stanje v Mariboru, kjer prav tako opažajo povečanje števila vlog. V Študentskih domovih Univerze v Mariboru, kjer računajo na več kot 3000 vlog, pravijo, da večino vselitev iz prve prednostne liste izvedejo pred 1. oktobrom. Lani so imeli oktobra 300 študentov na čakalni listi, s katero so zaključili januarja. Podobno pričakujejo tudi letos. V novem študijskem letu bodo namreč obnavljali dva študentska doma, tako da bodo imeli prehodno na voljo 2638 ležišč, po obnovi pa 2751 v skupno 17 domovih, kar bo zaradi višjega standarda sob nekoliko manj kot doslej. Obe naložbi, ki bosta predvidoma zaključeni do konca leta 2025, sta ocenjeni na 13 milijonov evrov, financirali pa ju bodo iz načrta za okrevanje in odpornost ter državnega proračuna.
Prepuščeni izkoriščevalskim razmeram na trgu
Do razmer in prepočasnega napredka pri povečanju kapacitet študentskih domov so zelo kritični v Mladinskem svetu Slovenije, kjer opozarjajo, da to povzroča nadaljnje pritiske na trg najemnih stanovanj, kjer pa mladi niso sposobni konkurirati. Vrtoglave cene, nizka ponudba in negotove pogodbe jih postavljajo v zelo neugoden položaj, pogosto so prisiljeni bivati v pogojih, ki so daleč od dostojnih. »Študenti so prepuščeni izkoriščevalskim razmeram na trgu, kjer so prisiljeni sprejemati vse, kar se jim ponudi, pogosto brez možnosti pritožbe ali izboljšanja njihovih življenjskih pogojev,« opozarjajo in dodajajo, da so zato pogosto tudi prisiljeni delati preko študentske napotnice zgolj za pokritje visokih življenjskih stroškov, kar negativno vpliva na njihovo duševno zdravje in študijske uspehe.
