»Za nas ni pomembno, da konj preskoči ne vem koliko, temveč da je izurjen za tiste stvari, ki so pomembne za policijsko delo. Veliko nalog se opravlja v hodu, kar je najpočasnejše gibanje konja. Prav tako je pomembno, da je konj pripravljen, da je pri miru, da stoji,« je na dnevu odprtih vrat ob 50-letnici Postaje konjeniške policije Ljubljana (PKP Ljubljana) povedal načelnik PKP Ljubljana Janez Podobnik. Prav tako policijskih konjev ne smejo zmotiti hrup, gneča, niti dimne bombe ali poki pirotehničnih sredstev.
V hlevih PKP Ljubljana ob hipodromu je trenutno 13 konj, med njimi šest lipicancev, štirje so slovenske toplokrvne pasme, preostali trije pa hrvaške, madžarske in belgijske toplokrvne pasme. Najmlajši ima pet let, najstarejši, mogočen lipicanec Lan, s kanček neučakanega značaja, pa dvajset let. Pri policiji je že dvanajst let, a kot je dejal Podobnik, o njegovi upokojitvi še ne razmišljajo, čeprav je kot najstarejši med prvimi v vrsti. Po besedah načelnika konjeniške policije sicer ni določena zgornja starostna meja, koliko časa so konji aktivni v policiji, čeprav je poleg zdravstvenih težav seveda prav starost eden od glavnih dejavnikov za zaključek policijske kariere živali. Ob njihovi upokojitvi Policija konja proda ali ga da v brezplačno rejo ali pa gre za neodplačni pravni prenos. »V primeru brezplačne reje, kar je sicer bolj v praksi pri psih, ga policist vzame domov, lastnik živali pa ostane Policija, ki tudi skrbi za dobavo hrane in vse, kar je potrebno za življenje živali, medtem ko gre pri upokojitvi konjev največkrat za neodplačni pravni prenos.«
Izbira policijskih konjev
Na vprašanje, kako izbirajo konje, ki pridejo v njihove vrste, je načelnik PKP Ljubljana Janez Podobnik pojasnil, da so osnovni pogoji, ki jih določa pravilnik za službene policijske živali, da je konj star od štiri do deset let, osnovno ujahan in da ima višino vihre najmanj 168 centimetrov, za končno odločitev pa nato sledi še temeljit preizkus konja. Policijske konje nato urijo konjeniški policisti skupaj z inštruktorji. Pri čemer je Podobnik povedal, da ni tako, da bi imel vsak policist, teh je v enoti trenutno 14, konjev pa 13, svojega konja, temveč je pomembno, da zna in lahko vsak jaha vse. Prav tako stremijo k temu, da je vsak konj primeren za vse naloge. »S konji opravljamo vse policijske naloge, enako kot drugi policisti, razlika je le v načinu in kraju izvajanja,« je ob tem še dejal Podobnik.
So pa policisti zaradi višje lege na konjih opaznejši in imajo hkrati boljši pregled nad dogajanjem. Poleg tega, kot so ob jubileju konjeniške enote izpostavili na spletni strani Policije, konj, ki vidi v zornem kotu 300–320 stopinj in sliši 20-krat bolje od človeka, veliko prej zazna spremembe v okolici in je tako zelo uporaben pri policijskem delu. Prezenca, mogočnost konjev, je še ena od lastnosti, ki štejejo pri policijskem delu. »V kritičnih situacijah prisotnost konjev zaradi strahospoštovanja, ki ga zbujajo, prispeva k umiritvi razmer in strasti, s čimer se zmanjša tudi uporaba prisilnih sredstev,« je pojasnil Podobnik. Po drugi strani pa, kot je še dejal sogovornik, zaradi konja policisti hitreje navežejo pozitiven stik z ljudmi in tako morda pridejo do kakšne informacije več, kar je pri njihovem delu izredno pomembno. Med nalogami, ki jih policisti opravljajo s konji, so tudi najzahtevnejše, med njimi iskalne akcije, pregledovanje težko dostopnih terenov, nadzorovanje državne meje, preprečevanje in odkrivanje kršitev v naravnem okolju, kot tudi delo ob večjih naravnih in drugih nesrečah. Za demonstracije in večje športne prireditve pa policijske konje, kot je še pojasnil Podobnik, opremijo z zaščito za oči, vezirjem, nosnim in nožnim ščitnikom ter po novem tudi s prsnim ščitnikom, česar druge policije nimajo. Imajo pa policijski konji svojo vlogo tudi na protokolarnih dogodkih, prav tako veljajo za dobre promotorje policije, saj v mirnih okoliščinah očarajo marsikaterega prebivalca, kar še zlasti velja za otroke, in prav veliko navdušenih skupin otrok je bilo včeraj mogoče videti tudi na odprtem dnevu ljubljanske postaje konjeniške policije.
Skrb za konje
»Delo policista s konjem se začne že v hlevu, s skrbjo za konja, čiščenjem boksov in urejanjem živali ter pripravo za teren. Za vsak dan posebej določimo, kaj se bo počelo s konjem. Ali je to patrulja, izpust ali drugo. Sicer pa za konje skrbimo 24 ur na dan,« je še razložil Podobnik. Ter dodal, da so jim lani uredili večje bokse, poleg tega se pozorno posvečajo tudi njihovi prehrani. »Ta je pri konjih, ker imajo občutljiv prebavni trakt, zelo pomembna.« O skrbi za policijske konje pa pripoveduje tudi zgodba o 16-letnem lipicanu Plutu Steaku, ki je pri policiji že enajst let. Pred nekaj leti je v hlevu najbrž prišlo do rivalstva med Steakom in drugim konjem, pri čemer je Steak izgubil del jezika. »Ob poškodbi smo rekli, da bomo naredili vse, da bo preživel, in je.« Steaka, ki ga opisujejo kot močnega konja, pravega borca, tako niso odpisali in je ostal v policijskih vrstah.
