Včeraj smo poročali, da je vrhovno sodišče sredi oktobra v sodbi ugodilo zahtevku za ničnost kreditne pogodbe v švicarskih frankih in ob tem samo spremenilo sodbi sodišč prve in druge stopnje. Sodniki so sklenili, da banka ni opravila pojasnilne dolžnosti glede valutnih tveganj in da je ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ki ga predpisuje zakon o varstvu potrošnikov. Primeri, ko vrhovno sodišče ne vrne zadeve, ampak v zadevi odloči, so sicer zelo redki, izpostavlja nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič. To po njegovi oceni še ne pomeni avtomatizma prihodnjega odločanja o ničnosti v drugih primerih, a izpostavlja, da sodniki v tovrstnih sporih že opozarjajo banke na možnost poravnave, saj je nedavna sodna praksa v več deset primerih enotna v korist kreditojemalcev. Število pravnomočno ničnih kreditnih pogodb v švicarskih frankih se v zadnjem letu povečuje.
Preobrat v sodni praksi
V Združenju Frank so recimo samo od februarja letos zabeležili preko 25 sodb na različnih stopnjah, vse v korist kreditojemalcev. »Čeprav vrhovno sodišče samo tega ne prizna izrecno, gre dejansko za bistven preobrat v sodni praksi. Nedavna sodna praksa namreč postavlja na glavo zavrnilne sodbe zadnjih sedmih let, ko so slovenska sodišča v nasprotju s sodno prakso sodišča EU sistematično sodila v korist bank, pri čemer sedaj kot po tekočem traku z vseh stopenj dobivamo sodbe, ugodne za kreditojemalce,« na spremembo odločanja sodišč opozarja tudi odvetnik Robert Preininger, ki je v omenjeni zadevi (II Ips 54/2023) pred vrhovnim sodiščem zastopal kreditojemalca v švicarskih frankih.
Preininger ob tem ocenjuje, da bodo banke morale vrniti presežna plačila tudi drugim kreditojemalcem, ki se bodo odločili za tožbo. »Banke zatrjujejo, da so imele ustaljeno prakso predstavljanja teh kreditov kreditojemalcem, to je, da so na enak način prikazovale oziroma niso prikazovale valutnih tveganj. Izkušnje iz pravdnih postopkov to nedvomno potrjujejo. Ker je dejansko stanje med primeri zelo primerljivo, lahko pričakujemo enak razplet tožb.« Po grobih ocenah je trenutno vloženih še okoli 600 do 700 tožb kreditojemalcev zoper banke. Preininger dodaja, da so ob nedavni sodni odločitvi zaznali zelo velik interes za nove tožbe. Samo včeraj so recimo v odvetniški pisarni prejeli 30 do 40 klicev kreditojemalcev, ki se zanimajo za vložitev tožbe. »Zadnja sodna praksa in objave v medijih zelo vplivajo, da se ljudje pospešeno odločajo za tožbe.«
Da je veliko tožb še v pripravi, nam je povedal tudi predsednik Združenja Frank Matjaž Sušnik. »Ogromno je ljudi, sploh takšnih, ki so člani Združenja Frank, ki so leta in leta spremljali agonijo tistih prvih, ki so se odločili za tožbe zoper banke. Ti ljudje so se sedem, osem let mučili na sodiščih, pri čemer so bili stroški enormni. Mnogi so zaradi tega izgubili upanje, zdaj pa se to upanje, da bo vendarle dosežena pravica, vrača. Sedaj dejansko ni več ovir za tožbe. Na začetku namreč nismo vedeli, s kakšnimi argumenti in na osnovi katerih zakonov lahko uspemo. To vse se je izkristaliziralo šele skozi leta.« V združenju izpostavljajo še, da na nekaterih sodiščih praviloma odobrijo začasno odredbo, ki zadrži odplačevanje anuitet, kar za kreditojemalca pomeni tudi lažje financiranje stroškov tožbe.
Kaj pomeni ničnost pogodbe
»Z novo sodno prakso je Slovenija končno stopila na stran držav, ki pomagajo kreditojemalcem, ki že desetletje odplačujejo kredite v švicarskih frankih, pa so še vedno tako zadolženi, kot so bili pred desetimi leti. Zaradi teh posojil so razpadale družine, izgubljena so bila stanovanja ... In to zaradi toksičnega bančnega produkta, pri katerem je bilo celotno tveganje na strani kreditojemalca. Škoda, da je bil razveljavljen zakon, ki je skušal zagotoviti kreditojemalcem primerljiv položaj, kot so ga imeli pri evrskih kreditih, kar pomeni, da pogodbe ne bi bile nične in tudi sodišča ne bi bila preobremenjena. Mnogi kreditojemalci doslej niso šli na sodišče, ker so se bali sodnih stroškov ob negativni rešitvi spora,« pa je situacijo komentiral ustavni pravnik Ribičič.
In kaj pravzaprav v praksi pomeni, ko sodišče razsodi, da je posojilna pogodba nična? Ničnost pomeni, da pogodba nikoli ni obstajala, kar pomeni, da vsak vrne, kar je od druge strani prejel. V tem primeru gre za vračilo zneska kredita, ki ga je banka nakazala kreditojemalcu, banka pa mora kreditojemalcu vrniti vsa njegova plačila. Ob tem se naredi poračun obveznosti, pri čemer je banka kreditojemalcu dolžna vrniti celoten znesek presežnih plačil. »Če je bil na primer kredit najet v znesku 100.000 evrov in je bilo odplačanih 150.000 evrov, to pomeni, da mora banka kreditojemalcu vrniti razliko 50.000 evrov,« je plastično pojasnil odvetnik Preininger. V Združenju bank Slovenije so sicer ob našem preverjanju včeraj dejali, da zaenkrat dogajanja še ne morejo komentirati, saj z novo sodbo vrhovnega sodišča še niso seznanjeni.
Sodbo vrhovnega sodišča si lahko preberete tukaj
