Energetsko intenzivne panoge za svojo proizvodnjo uporabljajo zemeljski plin. Ustavitev dobave ruskega zemeljskega plina bi v marsikaterem slovenskem podjetju tako povsem ustavila proizvodnjo. Pa ne le to – povzročila bi verižno reakcijo in zaradi pomanjkanja delov ali strateških surovin postopoma ohromila tudi druge družbe oziroma panoge. Poslovna škoda bi se merila v milijonih evrih dnevno. Medtem ko vlada poziva industrijo, naj se na tako krizno situacijo pripravi čim prej, pa v podjetjih opozarjajo, da uvajanje alternativnega energenta ne gre čez noč, še zlasti zaradi birokratskih ovir.
Skupina SIJ: pol milijona evrov škode dnevno
Jeklarska industrija je popolnoma odvisna od zemeljskega plina; ob prekinitvi dobave bi se povsem ustavila. »Od zemeljskega plina je odvisen predvsem proces predelave polizdelkov. Proizvodnja jekla temelji na elektroobločnih pečeh, v nadaljnjih fazah pa polproizvode ogrevamo večinoma z zemeljskim plinom. Ob omejeni dobavi plina ne bi mogli zaključiti proizvodnega procesa,« je za Dnevnik povedal Slavko Kanalec, izvršni direktor za proizvodnjo, tehnologijo in investicije Skupine SIJ. Četudi so v zadnjih letih s prilagoditvami porabo zemeljskega plina zmanjšali za polovico, brez tega energenta (še) ne zmorejo. »Z omejenimi dobavami plina lahko organiziramo okrnjeno proizvodnjo, v primeru popolne ustavitve dobav pa se v celoti ustavi proizvodnja v jeklarskih družbah,« je bil jasen.
SIJ Acroni in SIJ Metal Ravne sta vodilna evropska proizvajalca nerjavnih debelih pločevin in orodnih jekel, zato bi ustavitev njune proizvodnje gotovo povzročila verižno reakcijo, katere razsežnosti Kanalec ne želi ocenjevati. Pa ne samo to – takojšnja neposredna poslovna škoda bi jim nastala tudi zaradi nekontroliranega ohlajanja obzidav ponovc, konverterja in ogrevnih peči. Za ohranjanje delovne temperature proizvodnih prostorov, opreme in strojev se namreč uporabljajo gorilci na zemeljski plin. »Če se obzidave nekontrolirano ohladijo, pride do luščenja in razpadanja opek. To bi za nas lahko pomenilo tudi do milijon evrov stroškov dnevno,« je opisal. Posredna škoda bi nastala še kot posledica ohladitve ogrevnih peči in nenadne izgube akumulirane toplote. Če bi skupina SIJ ostala brez zemeljskega plina, bi se prekinila tudi dobava odvečne toplote zunanjim porabnikom. »Naša odvečna toplota med drugim zagotavlja približno 40 odstotkov toplote za ogrevanje Raven na Koroškem,« je dejal Kanalec. Ustavila bi se tudi proizvodnja lastne električne energije in toplote za ogrevanje obrata ter sanitarne vode.
Steklarna Hrastnik:
600 delovnih mest
Tudi steklarstvo je energetsko intenziven sektor, saj se pri taljenju stekla v večjih količinah uporabljata tako zemeljski plin kot elektrika. Ves proizvodni proces v Steklarni Hrastnik je odvisen od zanesljive in redne dobave zemeljskega plina, so poudarili v podjetju. »Zaustavitev dobave bi pomenila ustavitev steklarskih peči in posledično celotnega proizvodnega procesa v Steklarni Hrastnik. V takem primeru bi se proizvodnja ustavila, poslovna škoda bi bila nepopravljiva in bi pod vprašaj postavila obstoj Steklarne Hrastnik,« so zatrdili. Največje tveganje zagotovo predstavlja izguba več kot 600 delovnih mest – to pa je tudi nepredstavljivo socialno tveganje za občino in regijo, saj je Steklarna Hrastnik največji delodajalec v Hrastniku in drugi največji v Zasavju. »Zato upravičeno pričakujemo, da se podjetja, kot je Steklarna Hrastnik, uvrsti na prioritetno lestvico odjemalcev,« na vlado apelirajo v steklarni.
Nekateri industrijski odjemalci, med katere sodita tako Skupina SIJ kot tudi Steklarna Hrastnik, večjih motenj v dobavi zemeljskega plina ne prenesejo. Rezerv tega energenta družbi nimata, zato sta povsem odvisni od sprotnih dobav. Oboji iščejo alternative. V Skupini SIJ bi zemeljski plin morda lahko nadomestili z utekočinjenim zemeljskim ali utekočinjenim naftnim plinom, a to ni samo tehnični in logistični izziv, ampak predvideva tudi zahteven upravni postopek za pridobitev okoljskega dovoljenja. Ta traja najmanj pol leta in terja visok finančni vložek pa tudi zanesljivo dobavo tega alternativnega energenta.
Tudi v Cinkarni Celje so močno odvisni od zemeljskega plina, so potrdili za STA. Zaradi tveganja pri dobavah so se že spomladi lotili iskanja alternativ. »Pri tem se soočamo z vrsto omejitev, od tehničnih možnosti predelave opreme do dolgih dobavnih rokov in ne nazadnje potrebnih sprememb okoljskih dovoljenj,« so opisali v družbi. Kot najboljšo alternativo vidijo ekstra lahko kurilno olje. »To bi nam omogočilo obratovanje pri postopnem nižanju dobav. Popolna prekinitev pa neizogibno pomeni ustavitev proizvodnje,« je sklenila tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič. V celotnem procesu menjava energenta namreč ni mogoča.
Pa živilski sektor?
Mlekarska industrija ni energetsko intenzivna. Za svojo proizvodnjo potrebuje paro. V Ljubljanskih mlekarnah s paro toplotno obdelajo mleko. Nekatere podobne živilske proizvodnje imajo lastne kotle za paro, Ljubljanske mlekarne pa jo kupujejo od Energetike Ljubljana. Ključni energent za proizvodnjo pare je plin. »Ko pride surovo mleko skozi naša vrata, ga je treba čim prej toplotno obdelati oziroma pasterizirati. Segreti ga moramo na približno 68 stopinj, kar storimo s paro. Vsak dan sprejmemo 550 ton mleka od 2200 slovenskih kmetij, kar je več kot 30 cistern. Brez pare tega mleka ne moremo predelati, kar pomeni, da bi morali slovenski kmetje vsak dan zliti stran 550 ton surovega mleka,« je opisal Tomaž Žnidarič, direktor družbe Ljubljanske mlekarne. Če to pomnožimo s trenutnimi cenami mleka, bi njihova poslovna škoda znašala okoli 270.000 evrov dnevno. Posredna škoda zaradi neprodaje in nezmožnosti pokrivanja fiksnih stroškov pa bi bila »enormna«, pravi. »V trenutku, ko pare zmanjka, proizvodnjo ustavimo,« je bil jasen. Z istim problemom se soočajo tudi druge slovenske mlekarne.
