Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je pravna oseba javnega prava, ki obstaja od leta 2000. Članstvo v njej je obvezno, razdeljeno pa je na fizične in na pravne osebe. Obvezni so tudi organi zbornice. Na državni ravni so to svet ter upravni in nadzorni odbor zbornice, predsednik in dva podpredsednika, častno razsodišče, stalna arbitraža in direktor zborničnega urada. Obvezni organi območnih enot KGZS pa so svet območne enote, predsednik in dva podpredsednika ter vodja območne enote. Volilni upravičenci predstavniške organe zbornice volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice, ki je bila doslej pri fizičnih osebah vezana le na članstvo v zbornici in na starost najmanj 18 let. Po novem bo očitno drugače, saj so koalicijski poslanci s prvopodpisano Matejo Čalušić iz Svobode spisali novelo zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ-C). Z dopolnitvijo enega samega člena nameravajo korenito poseči v pasivno volilno pravico.
Hud poseg v volilno pravico
Če bo njihovo domislico državni zbor potrdil, v obvezne organe zbornice ne bo mogel biti izvoljen oziroma imenovan nihče, ki je bil v obdobju štirih let pred tem član organa politične stranke na državni, regionalni in občinski ravni, evropski poslanec, funkcionar v evropski komisiji ali evropskem svetu, predsednik republike ali vlade, minister, državni sekretar, poslanec, župan, občinski svetnik, generalni direktor ali generalni sekretar ministrstev, direktor organa v sestavi ministrstev in vladnih služb, direktor občinske uprave, tajnik občine ...
Tako so si vsaj zamislili v koaliciji, češ da bodo s tem preprečili poseganje politike v delovanje kmetijske zbornice, ji zagotovili avtonomijo in onemogočili, da bi člani organov zbornice nastopali v več funkcijah hkrati, kar lahko pripelje do nasprotja interesov. Toda ustavna pravnika dr. Ciril Ribičič in dr. Domen Končan, ki sta po naročilu KGZS v imenu Inštituta za ustavno pravo spisala pravno mnenje v zvezi s tem, ne mislita tako. »Nova ureditev ne zagotavlja avtonomije zbornice. Ravno nasprotno, sprememba zakona predstavlja hud poseg države v avtonomijo zbornice in v volilno pravico njenih članov,« sta poudarila omenjena ustavnopravna strokovnjaka.
Neenakost pred zakonom
V predlagani zakonski noveli sta zaznala več kršitev ustave. Med drugim sta izpostavila ustavno nedopustno omejitev pasivne volilne pravice, torej pravice biti voljen (nastopati kot kandidat na volitvah), pravice biti izvoljen (pridobiti mandat) in pravice izvrševati pridobljeni mandat. Kot nesorazmerno sta ocenila to, da se omejitev pasivne volilne pravice razteza nazaj kar za obdobje štirih let pred volitvami v organe zbornice. Zapisala sta tudi, da je krog funkcij v organih zbornice, pri katerih bi koalicijski poslanci omejili pasivno volilno pravico, določen preširoko, saj ne gre le za najbolj izpostavljene »nosilce moči« v zbornici, kot sta upravni odbor ali predsednik zbornice. Ribičič in Končan nadalje navajata, da je nesorazmerno določen tudi krog funkcij, katerih nosilci ne smejo biti v organih zbornice. Po njunem članom organov političnih strank, čeprav delujejo le na občinski ravni, nepoklicnim županom in občinskim svetnikom predlagatelji zakonske novele pripisujejo preveliko moč v smislu zmožnosti vplivanja na politiko zbornice na državni ravni.
Iz pravnega mnenja Inštituta za ustavno pravo izhaja, da predlagane rešitve pomenijo tudi kršitev načela enakosti pred zakonom, saj druge zbornice, ki imajo prav tako obvezno članstvo, nimajo takšnih omejitev. »Predlog zakona vzpostavlja unikatno omejitev v slovenskem pravnem redu. V čem naj bi se položaj članov KGZS razumno in stvarno toliko razlikoval od zdravniške ali odvetniške zbornice, da bi bilo treba uvajati omejitve volilne pravice, v ZKGZ-C ni nikjer ustrezno pojasnjeno,« sta zapisala Ribičič in Končan. Opozorila sta tudi na kršitev načel pravne države iz 2. člena ustave, ki se nanašajo tudi na jasnost in določnost predpisov. Iz predloga ZKGZ-C po njunem ni jasno, v kateri fazi volitev – v fazi kandidiranja, pridobitve mandata ali njegovega izvrševanja – bodo sploh preverjali status članov zbornice pri izvrševanju njihove pasivne volilne pravice. Pravnika sta še ocenila, da ZKGZ-C krši načelo varstva zaupanja v pravo tudi zaradi nedopustne neprave retroaktivnosti, in sicer s tem, ko bi že na zborničnih volitvah, ki bodo jeseni 2024, upoštevali opravljanje funkcije za nazaj, in to za obdobje štirih let.
Ribičič in Končan sta izpostavila, da je vloženi zakon ustavno nedopusten, zato ga državni zbor ne bi smel sprejeti oziroma bi ga moral spremeniti tako, da ne bo kršil ustave. Napovedujeta, da bo v nasprotnem primeru skoraj gotovo prišel v presojo pred ustavno sodišče, to pa ga bo zaradi po njunem očitnih ustavnih neskladnosti razveljavilo. »V konkretnem primeru je mogoče napovedati, da ZKGZ-C skoraj zanesljivo ne bo vseboval tako korenitih posegov v volilno pravico, kot to predlaga skupina poslancev,« sta še zapisala ustavna pravnika.
