Poslanci so z 28 glasovi za in 46 glasovi proti zavrnili predlog novele zakona o osnovni šoli, ki je predvideval, da bi bilo mogoče nasilnemu otroku odrediti začasno šolanje na daljavo, ga vključiti v vzgojni program za socializacijo ali pa ga celo izključiti iz šole.
Predlog so podprli v opozicijski SDS, saj je smisel osnovnošolskega izobraževanja, da se takemu otroku pomaga in se ga vključi v program, ki mu bo omogočil, da bo osnovno šolo tudi uspešno končal.
Proti pa so bili v koalicijskih strankah Svoboda, SD in Levica, kjer so izpostavili, da je osnovnošolsko izobraževanje za vse otroke obvezno in zagotovljeno z ustavo. Poseg v posamezne določbe zakona, četudi z namenom vzgojnega ukrepanja, bi tako pomenil kršitev otrokovih pravic. Posploševanje za posamezno skupino ljudi zaradi nasilnega vedenja enega posameznika pa vodi samo še v dodatno marginalizacijo ranljivih skupin, so izpostavili.
Z več novelami oziroma dopolnitvijo zakonov so v NSi želeli preprečevati oz. omejiti tudi zlorabe socialnih transferjev.
DZ je tako z 28 glasovi za in 46 glasovi proti zavrnil tudi novelo zakona o urejanju trga dela, ki je predvidevala, da bi zavodu za zaposlovanje omogočili, da po šestih mesecih brezposelno osebo napoti na delovno mesto, za katero se zahteva do dve stopnji nižja izobrazba, in da bi osebo, ki krši obveznosti do zavoda, prenehali voditi v evidenci brezposelnih oseb na dan izdaje odločbe.
Minister za delo Mesec je izpostavil, da pri predlogu novele zakona o urejanju trga dela "zgrešimo tarčo", saj romska populacija izobrazbe ponavadi sploh nima.
V SDS so predlog novele podprli, saj zagovarjajo stališče, da je zaposlitev najpomembnejši način zagotavljanja socialne varnosti. V koaliciji pa so izpostavili, da predlog ni ustrezen in ne bi dosegel svojega namena, opozorili so tudi, da je predlagana ureditev v nasprotju z ustavo.
Z 28 glasovi za in 47 glasovi proti so poslanci zavrnili tudi predlog novele zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katero so v NSi predlagali, da se denarna socialna pomoč tri mesece izplačuje v naravi, če otrok neupravičeno ne obiskuje pouka osnovne šole.
V SDS so predlog podprli, saj pravice romske skupnosti po njihovem prepričanju ne pomenijo, da za starše, ki svojih otrok ne pošiljajo v šolo, ni posledic.
Koalicija: »Denarna socialna pomoč ni namenjena spodbujanju izobraževanja, ampak za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potrebščin«
V koaliciji so opozorili, da denarna socialna pomoč ni namenjena spodbujanju izobraževanja, ampak zagotavljanju materialnih pogojev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potrebščin socialno ogroženega posameznika ali družine.
Predlog dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih pa so poslanci zavrnili z 28 glasovi za in 47 glasovi proti. Predlog je predvideval, da bi se tudi otroški dodatek izplačeval v materialni obliki, če učenec ne obiskuje pouka. Če otrok ne nadaljuje izobraževanja v srednji šoli, pa bi se znesek otroškega dodatka znižal za 33 odstotkov oz. za tisti del, ki je namenjen izobraževanju.
Tudi ta predlog so v SDS podprli, v koaliciji pa so izpostavili, da je trenutno odločitev za izplačevanje socialnih transferjev pomoči v naravi prepuščena strokovni presoji socialnih delavcev.
NSi je predlagala paket zakonskih predlogov, povezanih z romskimi vprašanji in temelji na svežnju zakonov, ki jih je v DZ vložila že skupina županov občin jugovzhodne Slovenije in Posavja, a jih je tudi takrat DZ zavrnil.
V tem sklopu so v NSi predlagali tudi novelo zakona o voznikih, ki je kot pogoj za opravljanje vozniškega izpita predvideval končan sedmi razred osnovne šole, a jo je že v torek ustavila rdeča luč DZ.
Vsi predlogi so tako končali zakonodajno pot.
