Čeprav ga pozna domala vsa Slovenija in mu ljudje na ulici spoštovanje s pozdravi, stiski rok in pohvalami izkazujejo že leta, se Srečko Šestan precej bolje kot v središču pozornosti počuti stran od sojev žarometov, v naravi in krogu svojih domačih. Minulo soboto, ko smo se številni Slovenci prebudili v najbolj turobno jutro v svojem življenju, je praznoval 68. rojstni dan. »Sodelavec je rekel, da je bil to moj najbolj zalit osebni praznik do sedaj, a časa za praznovanje ni bilo,« priznava Ilirskobistričan. Takoj ob razkritju prvih grozljivih obrisov posledic divjanja rek in hudournikov, kakršnih v državi ne pomnimo, so tistega usodnega dne dobesedno po vodi splavale tudi priprave na njegov letni dopust.

»To je bil ekstremen pojav. Meteorologi sicer imajo določene razlage o njegovem nastanku, a tisti, ki pravijo, da se je že dolgo časa vedelo, da bo prišlo do tako hudih poplav, so zame prav tako neresni kot tisti, ki menijo, da je možno napovedati potrese. Dogodek je bil napovedan pravočasno, ni pa bila napovedana takšna silovitost ujme. Te ni mogel predvideti nihče, tudi mene je presenetila ogromna količina padavin v tako kratkem času. To niso bile klasične poplave, ampak hudourniške, kjer protipoplavne vreče marsikje niti ne pomagajo niti jih ni časa postavljati,« je jasen sogovornik. Poudarja, da škode v celoti ni bilo možno preprečiti z nikakršnimi ukrepi, lahko so jo le omilili. »To bo treba upoštevati tudi v prihodnje, saj se je na najhujše naravne ujme nemogoče popolnoma pripraviti,« zatrjuje Šestan.

Po njegovih besedah so državni in lokalni načrti dobro usklajeni in dorečeni. »Sistem deluje, a so ti načrti narejeni za klasične poplave, sicer pa ne gre samo za načrte, ampak tudi za to, da tisti, ki smo jih pripravljali, vemo, kako moramo delovati in med seboj komunicirati. To je sedaj, ko je prizadetih več kot dve tretjini slovenskih občin, zelo pomembno. Seveda lahko kdaj v komunikaciji tudi kaj zaškripa, a se da to hitro popraviti,« pove predani poveljnik. Svoje delo vselej opravlja s srcem, prav tako zna ljudem stanje na terenu in ukrepe vselej razložiti umirjeno in na razumljiv način. Pa je njegova beseda pripadnikom civilne zaščite ukaz ali predlog? »Nič od tega. Ne gre za vojaške ukaze, ampak za razdeljevanje nalog, vodenje in usklajeno ukrepanje, pri čemer ni nikoli vprašanja zakaj. Ukrepi so premišljeni, o njih se uskladi in dogovori več sodelujočih, zato ne prihaja do težav. Če pa vseeno pride do kakšnih zapletov, je kdaj sicer treba tudi udariti po mizi, a je tega zelo malo oziroma so tovrstni izzivi hitro rešeni,« odgovarja sogovornik.

Pomoč ljudem je njegovo poslanstvo

Pod Šestanovim vodstvom so odmevne obsežne civilnodružbene akcije v zadnjem desetletju stekle tudi ob hudem žledolomu leta 2014, ob migracijah leta 2015 in 2016, ob nesreči v tovarni Kemis leta 2017, epidemiji koronavirusa leta 2020 in 2021 ter ob lanskem hudem požaru na Krasu. V vseh primerih, ki so jih zaznamovale povsem različne specifične razmere, se je izkazal z dosledno organiziranim in učinkovitim odzivom, zaradi česar so bile posledice naštetih dogodkov manj pogubne, kot bi lahko bile. Tudi v teh dneh se Šestan in njegova ekipa na vso moč trudita, da bi pomagali žrtvam poplav in ne bi nikogar pustili ogroženega. »V skladiščih imamo dovolj zalog za klasične poplave, kot so protipoplavne vreče in črpalke, medtem ko nam na terenu manjka nekaj strojne opreme. A se bo tudi to sedaj, ko smo uredili dostopne poti na Koroškem in v Savinjski dolini, uredilo. Kljub pomanjkanju ponudbe na trgu smo minule dni ob mednarodni pomoči izvedli tudi izredno nabavo razvlažilnikov za hitrejše sanacije poplavljenih domov,« je sredi tedna dejal nosilec ene najodgovornejših in najzahtevnejših funkcij v državi ter ime leta 2020 po izboru poslušalcev radia Val 202. »Že vse življenje delam pošteno. Ničesar nimam za bregom, vedno sem odkrit, tudi takrat, ko povem, da smo naredili kaj narobe. Še nikoli se nisem zlagal ljudem in morda mi tudi zato zaupajo. Delam zanje, ne zase,« ostaja skromen Šestan.

Tega, da se mu ob velikih tragedijah, s katerimi se srečuje med svojim delom, kdaj utrne tudi kakšna solza, poveljnik ne skriva. Tudi tega ne, da v teh dneh med helikopterskimi preletavanji terena, ko se mu pred očmi izrisujejo nepopisna škoda, uničene hiše in infrastruktura, razmišlja o stiski ljudi, ki se jim je vse to zgodilo: »Že nam, ki gledamo to od daleč, je grozno pri srcu, za tiste, ki so vse to doživeli, pa je nepredstavljivo. Mnogi so v trenutku izgubili vse, kar so ustvarili v svojem življenju …« Šestan vse, ki želijo v ponedeljek na dan solidarnosti pomagati na prizadetih območjih, poziva, naj se prijavijo v državno aplikacijo, saj je pomoč učinkovita le, če je organizirana. »Upam, da bomo kot država skupaj naredili čim več, da bodo ti ljudje lahko čim hitreje na novo zadihali, bo pa pri tem na državi veliko breme predvsem pri urejanju hudournikov, vodotokov, cest, mostov … Gre za stvari, ki niso narejene čez noč in terjajo velika finančna sredstva.«

Rad pomaga ljudem in to vidi kot svoje poslanstvo, ki ga bo, upa, opravljal še dolgo oziroma dokler mu bo služilo zdravje. »Zaenkrat nimam nikakršnih težav in lahko delam,« je iskren. Časa za ležerno počitnikovanje v letošnjem poletju še ni imel. »V juniju sem porabil nekaj dni svojega lanskega dopusta, sedaj pa nimam obraza, da bi kam šel. Moj letošnji dopust vseeno že traja – na poplavljenih območjih Koroške in njene okolice,« zaupa. Še nekaj je: čeprav je njegova beseda za tisoče ljudi, ki jim poveljuje v teh dneh, sveta, Srečko Šestan ne skriva, da za vsakim uspešnim moškim, tudi poveljnikom, stoji prav tako uspešna ali še uspešnejša ženska: »Žena Nevenka je moja stoodstotna podpora. Med seboj sva neločljivo povezana. Ona je moja glavna svetovalka ter motor in glava družine.« 

.