Kranjsko okrajno sodišče je z začasno odredbo Gorenjskemu glasu naložilo, da do pravnomočnega epiloga sojenja ne sme objavljati osebnih podatkov blejskega kmeta, ki se je znašel v kazenskem postopku zaradi utemeljenega suma uničevanja in obremenjevanja okolja – domnevnega odlaganja gradbenega materiala in gnoja na območju Nature 2000. Tudi pri že objavljenem članku s sojenja so morali umakniti ime obdolženega. Podobno sta odločili sodišči v Ljubljani in Kopru. Prvo je prepovedalo objavljanje imena istega blejskega kmeta Slovenski tiskovni agenciji, ki je objavila dva članka o kazenskem postopku zoper kmeta, ki se je na javnem sojenju zagovarjal kot nedolžen in bil na prvi stopnji obsojen na pogojno zaporno kazen, koprsko sodišče pa je podobno naložilo spletnemu portalu regionalobala.si, ki je poobjavil prispevek STA. Blejski kmet je proti vsem omenjenim medijem vložil tožbe, s katerimi zahteva denarno odškodnino.
»Sodišče ocenjuje, da je poročanje o kaznivem dejanju obremenjevanja in uničevanja okolja vsekakor v javnem interesu, da je vsebina članka predstavljena korektno in ji upnik niti ne oporeka, pa vendar po mnenju sodišča v dani zadevi ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi bilo o obdolžencu, ki ni javna oseba, dopustno poročati tako, da ga je mogoče prepoznati,« je sodišče zapisalo v enem od sklepov o začasni odredbi in dodalo, da »poimenska navedba ni bila nujno potrebna za objektivno obveščanje ter seznanitev javnosti z vsemi okoliščinami očitanega ravnanja ter ni v ničemer prispevala k odprti javni razpravi o onesnaževanju okolja kot družbeno pomembni temi«.
Interes javnosti v drugem planu
Vsaj na videz nenavadna odločitev treh različnih sodišč, da medijem prepovejo poročanje o identiteti obdolženca, ki se je na javnem sojenju zagovarjal kot nedolžen in bil na prvi stopnji obsojen na pogojno zaporno kazen, je razburila tudi Društvo novinarjev Slovenije. Po njihovem mnenju odredbe pomembno in neupravičeno posegajo v pravico javnosti do obveščenosti, poročanje o sojenju, ko je zoper obdolžene že vložena pravnomočna obtožnica, pa je vsekakor v javnem interesu. Novinarji morajo biti sicer previdni pri poročanju o občutljivih kaznivih dejanjih, predvsem spolnih deliktih in družinskih tragedijah, v konkretnem primeru pa gre za okoljski kriminal, za katerega je zagroženih do osem let zapora in ki lahko vpliva tudi na širšo skupnost. Zato v DNS ne razumejo, kako je lahko zaščita imena pravnomočno obtoženega prevladala nad interesom javnosti do obveščenosti.
Odgovor na omenjeno vprašanje, kot kaže, tiči v sodbi vrhovnega sodišča iz marca 2021, ki je zaostrila kriterije glede razkrivanja identitete osumljencev, obtožencev in obsojencev in na katero se sklicujejo tudi prvostopenjska sodišča. »V sodni praksi, in sicer v novejših judikatih, se je uveljavilo stališče, da tudi v odprtih kazenskih postopkih pri poročanju medijev o kaznivih dejanjih ni vselej dopustno poročati z navedbo polnega imena in drugih okoliščin, ki bi omogočale nedvoumno prepoznavnost. Poročanje, ki omogoča prepoznavnost, je dopustno le, kadar gre za primere težke kriminalitete ali za kazniva dejanja, ki so javnost občutno pretresla, kar pa očitano kaznivo dejanje odlaganja odpadkov in gnoja na zasebnem zemljišču, ki ga kmet obdeluje, zagotovo ne predstavlja,« je zapisalo prvostopenjsko sodišče in se pri tem sklicevalo na stališča vrhovnega sodišča, ki jih je senat vrhovnih sodnikov zavzel ob zavrnitvi revizije v tožbi zaradi (tudi Dnevnikovega) poročanja o nasilju v Ratečah leta 2018, ko je sin z nožem napadel svojega očeta in ga poškodoval.
Strožji pogoji in kriteriji
Čeprav je šlo v rateškem primeru za poročanje neposredno po dogodku (ko torej še ni bila vložena obtožnica), so vrhovni sodniki zavzeli obširnejše stališče o dopustnosti medijskega poročanja o kaznivih dejanjih, tudi v fazi kazenskega postopka. »Poročanje, ki omogoča prepoznavnost, je dopustno le, kadar gre za primere težke kriminalitete ali za kazniva dejanja, ki so javnost občutno pretresla. V teh primerih je namreč obdolžence mogoče opredeliti kot relativno javne osebe, ki se morajo zaradi kršitve splošno sprejetih družbenih norm odpovedati delu svoje zasebnosti,« je med drugim zapisal senat vrhovnih sodnikov in dodal, da pri tako imenovani mali kriminaliteti zaradi pomanjkanja javnega interesa poimensko poročanje praviloma ni dopustno. »Nasprotno je o pravnomočno zaključenih kazenskih postopkih dopustno tudi poimensko poročati, vendar ne o bagatelni kriminaliteti,« so še zapisali vrhovni sodniki, ki dovoljujejo in hkrati omejujejo celo poročanje o pravnomočno obsojenih. Predstavniki medijev, s katerimi smo govorili, so vsi izrazili začudenje nad novo prakso sodišč in izpostavili absurdnost nastajajoče prakse, po kateri bi novinarji v marsikaterem primeru morali javnosti zamolčati imena obtoženih in celo nekaterih (ne)pravnomočno obsojenih. Kakšen bo končni izplen tožb blejskega kmeta, je zgolj po začasnih odredbah nehvaležno napovedovati, saj bodo morala sodišča v končnih odločitvah upoštevati tudi argumente toženih strank.
