Po uradnih podatkih je v Sloveniji 85.971 ljudi že najmanj dvakrat prebolelo covid-19. Tudi večkratne okužbe pri nas niso več redkost: 469 ljudi je bilo na testiranju pozitivnih trikrat, trije kar štirikrat, je razvidno iz podatkovne zbirke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ponovnih okužb je zdaj več kot v preteklosti, opažajo na NIJZ, »kar gre na račun tega, da okužbe s predhodnimi različicami ne ponudijo dovolj zaščite pred različico omikron.« 

Jerala pričakuje več okužb na leto

Za porast števila ponovnih okužb je odgovoren predvsem vpliv novih različic, ocenjuje tudi Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu. Zaradi večje nalezljivosti je število okuženih večje, je spomnil, protitelesa, ki so se vzpostavila po okužbi s katero izmed prejšnjih različic, pa slabše nevtralizirajo omikron. Med dejavniki, ki povečujejo možnost ponovne okužbe, je po njegovih besedah tudi padanje zaščite nekaj mesecev po cepljenju ali okužbi. »Pričakujemo lahko več okužb na leto, še zlasti če bomo opustili vse zaščitne ukrepe in se bo virus neovirano širil,« napoveduje Jerala. 

Obolevanje bi lahko  zamejili z dobro pripravljenostjo na jesen. Ta vključuje tudi cepljenje, po možnosti s prilagojenim cepivom. Pri cepljenih pride do boljšega zorenja imunskega odziva v bezgavkah, je izpostavil in dodal: »Tudi zadnja poročila kažejo, da cepljeni ob okužbi z omikronom razvijejo širok imunski odziv proti različicam. To daje upanje, da bodo prilagojena cepiva bolj učinkovita, da bodo bolje preprečila ponovne okužbe in da bodo omogočila zaščito tudi proti novim različicam.« Na jesen se je smiselno po besedah Jerale pripraviti tudi z izboljšanim zračenjem in filtriranjem zraka ter uporabo zaščitnih mask v okoljih, kjer obstaja večje tveganje.

Spomnimo, da se je s februarjem skrajšal interval, po katerem dva  pozitivna izvida štejeta za dve okužbi. Če oseba ponovno zboli po preteku 45 dni, prejme novo potrdilo o prebolelosti, pred februarjem je bilo to obdobje 90-dnevno. Izolacija, v katero morajo prebivalci ob naraščanju ponovnih okužb tudi po večkrat, za zdaj ostaja obvezna. »Glede na kužnost omikrona so izolacije seveda smiselne,« ugotavlja Mateja Logar, vodja skupine za covid-19. Na sproščanje ukrepov ponovne okužbe nimajo vpliva, je dodala.

Cepljeni so še vedno na varnejši strani 

Učinkovitost cepljenja je zdaj postala tudi polemična predvolilna tema. »Imamo jasne strokovne poglede, katera cepiva primejo, za katere generacije in za katere seve,« je na prvem predvolilnem soočenju na Pop TV dejal Robert Golob (Gibanje Svoboda). »Omikron je tipični primer, da cepiva ne primejo.«

Je bila Golobova trditev točna? Kaj pravijo podatki? Po podatkih NIJZ je bil covid-19 doslej potrjen pri nekaj več kot 600.000 necepljenih, 191.000 osnovno cepljenih in 64.000 cepljenih s poživitvenim odmerkom. Polno cepljenih je nekaj več kot 1,22 milijona prebivalk in prebivalcev. V zadnjih nekaj tednih je večina okužb potrjena pri cepljenih osebah. To je v skladu s spoznanjem, da zmorejo razpoložljiva cepiva zagotoviti zgolj kratkotrajno zaščito pred okužbo z različico omikron in podrazličico BA.2.  

Marca objavljena študija iz Katarja, ki še ni bila neodvisno pregledana, kaže, da osnovno cepljenje s cepivi mRNA Pfizerja in Moderne sprva ustvari podobno visoko stopnjo zaščite pred okužbo z razširjenima podrazličicama omikrona (BA.1 in BA.2) in simptomatsko boleznijo, ki po štirih do šestih mesecih upade na komaj deset odstotkov. Poživitveni odmerek dvigne zaščito pred simptomatsko okužbo na 30 do 60 odstotkov. Aktualni podatki iz Združenega kraljestva nakazujejo podoben trend. Takoj po cepljenju je zaščita pred okužbo okoli 70-odstotna, čez 25 tednov upade na približno 15 odstotkov. Dva do štiri tedne po poživitvenem odmerku se zaščita znova povrne na okoli 70 odstotkov in se petnajst tednov kasneje giblje med 25 in 40 odstotki. 

Za posameznika je ključna zaščita pred težjim potekom bolezni, ki terja hospitalizacijo ali povzroči smrt. Takšna zaščita se je doslej dokazala kot vztrajna in visoka, tudi pri okužbi z omikronom BA.1 in BA.2. Iz katarske raziskave izhaja, da je sedem mesecev po opravljenem osnovnem cepljenju zaščita pred težjim potekom 68-odstotna, poživitveni odmerek  po enakem obdobju vzdržuje 80-odstotno zaščito. 

Učinkovitost cepljenja dokazujejo tudi slovenski podatki NIJZ. Od začetka pandemije do sredine marca so v slovenskih bolnišnicah našteli nekaj več kot 10.300  bolnikov s covidom, ki so bili hospitalizirani zaradi resne okužbe dihal. Tri četrtine jih je bilo necepljenih. Učinek cepljenja najbolj nazorno predstavi izračunana stopnja tveganja hospitalizacije. Necepljeni, stari od 50 do 64 let, so imeli sredi marca več kot štirikrat večje tveganje hospitalizacije v primerjavi s cepljenimi. Osnovno cepljeni, stari 65 let in več, so bili trikrat bolje zaščiten kot necepljeni, cepljeni s poživitvenim odmerkom so imeli 17-krat manjše tveganje težkega poteka kot necepljene vrstnice in vrstniki. 

Golobova trditev je bila zavajajoča

Podatki o cepilnem statusu umrlih vseh starosti so dostopni v Švici in ZDA. Dvajsetega marca je imela necepljena oseba v Švici približno 12-krat večje tveganje smrti zaradi covida kot oseba, cepljena s požitivenim odmerkom. V ZDA je bilo tveganje necepljenih celo 21-krat višje, izhaja iz podatkov na spletni strani Our World in Data. Iz Izraela pa so dostopni preliminarni podatki o učinkovitosti drugega požitivenega odmerka pri starejših od 60 let. Štiri mesece po četrtem odmerku je bilo tveganje smrtnega razpleta okužbe pri njih za 78 odstotkov nižje v primerjavi s trikrat cepljenimi. 

Sklep: trditev Roberta Goloba, da »cepiva ne primejo pri okužbi z omikronom«, je bila zavajajoča.