Po obremenjujočem pismu za predsednika vlade Roberta Goloba je ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar danes dodatno razkrila, da ji je premier v zameno za povrnitev zaupanja ponudil, da iz policije odpustijo določeno osebo, ki ni v nikakršni povezavi s protesti, ki so potekali v letih 2020 in 2021, prav tako pa ne obstajajo kakršni koli indici, da bi ta oseba delovala nezakonito. »Po mojem mnenju je prišlo do take zahteve, ker se je zamerila nekomu iz krogov predsednika vlade. To sem absolutno zavrnila,« je dejala ministrica za notranje zadeve.
Lindav in Bobnarjeva naj popravita vtis
Potem ko je Tatjana Bobnar v pismu premierju omenila odrekanje možnosti za oblikovanje ekipe, je danes konkretizirala politični pritisk nase in na vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava. V pismu je namreč zapisala, da odrekanje možnosti za oblikovanje strokovne ekipe in sugestije za imenovanje drugih izbir po njeni presoji predstavlja obliko političnega pritiska. Tako je omenila, da je z Golobom že 10. novembra – štiri dni pred interpelacijo v državnem zboru – govorila o zapletu, predsednik vlade pa ji je takrat dal jasno vedeti, da naj ne predlaga Lindava za polni mandat, ker da ni izpolnil pričakovanj in ni opravil čiščenja policije, podaljšan začasni mandat (kar se je zgodilo pred tednom dni) pa da naj razumejo kot še eno preizkusno dobo, v kateri lahko popravijo vtis. Ministrica Bobnar je k temu dodala, da ji ni uspelo niti s kadrovskim predlogom za imenovanje Slavka Koroša na mesto generalnega direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge s polnim mandatom, ker da bi, kot je dejala Bobnarjeva, »morda na tem mestu želeli imeti koga drugega«. Slavko Koroš je denimo avtor poročila, ki je razkrilo vse nepravilnosti ravnanja policije 5. oktobra 2021 v zvezi s protesti v Ljubljani.
Celotno poročilo Boštjana Lindava si lahko preberete tukaj.
Lindav o možu iz ozadja Miloviću
Danes je poročilo Boštjana Lindava objavila tudi policija, potem ko jih je kabinet predsednika vlade pozval, naj to storijo. Lindav v njem opisuje genezo nastanka težav. Te se v veliki večini nanašajo na vzpostavitev posebne službe na generalnem sekretariatu vlade za varovanje predsednika vlade. Po njegovi oceni sta se okrnjena neodvisnost policije in vpliv na njeno delo v praksi pokazala »predvsem pri zahtevah po kadrovanju določenih oseb na položaje, njihovi razrešitvi z določenih položajev in kadrovanja mimo ustaljenih pravil, brez vednosti predstojnika«. Kot posebej neodgovorno ravnanje z veliko mero nezaupanja v strokovnost policije in njeno avtonomnost pa je Lindav navedel, »da je na več sestankih med dvema državnima organoma, ki so bili sklicani z namenom izpolnitve uredbe vlade, s katero je bilo varovanje predsednika vlade prepuščeno SVPV (novi organ v generalnem sekretariatu vlade, op. p.), sodeloval človek, ki v nobenem od navedenih organov ni zaposlen«. Lindav je še dodal, da ga je ravno ta človek (Miloš Njegoslav Milović) obvestil o izbiri vodje SVPV, čeprav ni imel nobene formalne vloge v generalnem sekretariatu vlade. »Ne kot človek, še manj pa kot v. d. generalnega direktorja policije ne morem sprejeti niti dejstva, da bo vodja SVPV kot sredstvo pritiska name uporabljal grožnje z obveščanjem predsednika vlade,« je zapisal Lindav. Generalni direktor policije je kot zadnjo obliko pritiska navedel dva klica vodje kabineta predsednika vlade Petre Škofic (6. decembra), ki mu je sporočila, da se želi predsednik vlade z njim sestati 7. decembra. Lindav ji je odgovoril, da se bo sestanka udeležil le v družbi ministrice za notranje zadeve. Na vztrajanje, da bo Golob Lindavu zastavil le nekaj vprašanj, »pa sem ji poskušal pojasniti, da takšno vabilo na razgovor ni niti običajno niti primerno z vidika integritete obeh funkcij – tako predsednika vlade kot generalnega direktorja policije«. Lindav je opisal tudi prvo srečanje z Golobom konec maja, ko se je vlada šele oblikovala. Na njem je bodoči premier poleg vprašanj o Darku Muženiču (direktorju NPU, ki ga je odstavila Janševa vlada) dejal tudi, tako Lindav, »da je treba čim prej nekaj narediti tudi s tistim tam dol, ki je direktor na mojem koncu«. Golob, Bobnarjeva in Lindav so se v tem primeru pogovarjali o direktorju Policijske uprave Nova Gorica Evgenu Govekarju.
Drugo sporočilo policije:
Ni bilo pritiskov
Na poročilo generalnega direktorja se ni odzval predsednik vlade Robert Golob, ampak so po vladni seji pred javnost stopili ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Branko Lobnikar in državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper. Njihovo skupno sporočilo je bilo, da v poročilu policijskega direktorja ni dokazov o političnih pritiskih na delo policije. Medtem je policija posredovala še eno sporočilo za javnost, v katerem so zanikali, »da bi kdor koli od ministrov, državnih sekretarjev ali drugih funkcionarjev, vključno z ministrico za notranje zadeve, želel pridobiti informacije o konkretnih postopkih, ki jih vodi policija, ali vplivati nanje«. Pod sporočilo se je po pooblastilu Boštjana Lindava podpisal njegov namestnik Igor Ciperle, izdali pa so ga po ponovnem zaprosilu predsednika vlade Roberta Goloba, naj navedejo, ali je kdor koli skušal vplivati na policijo. Državna sekretarka Maša Kociper je glede vladne službe za varovanje predsednika vlade (kar je jedro konflikta) izpostavila, da je bilo po prvi službeni poti Goloba v tujino, ko so se pojavile slike njegovih otrok, ki so ga spremljali, porušeno zaupanje, kasneje pa da so se pojavili še drugi primeri odtekanja informacij.
