V bolnišnicah to jesen zdravijo številne bolnike, ki so se jim ob okužbah poglobile že obstoječe zdravstvene težave. Nalezljive bolezni prispevajo celo k padcem, iskanje postelj za obolele je še težavnejše kot sicer.
Pri marsikaterem posamezniku, ki je prišel na zdravljenje drugih obolenj, so to jesen zaznali še okužbo s koronavirusom. Ponekod imajo težave z nameščanjem bolnic in bolnikov, čeprav se sezona gripe niti še ni začela. Porast hospitalizacij pacientov in pacientk, ki jim je virusna okužba dihal poslabšala osnovno bolezen, so minuli teden opažali v UKC Ljubljana. Zaradi respiratornih obolenj je bilo več obravnav v urgentnih ambulantah infekcijske klinike in na ljubljanski internistični urgenci. Bolnikom morajo zaradi okužbe spodnjih dihal in sekundarne bakterijske pljučnice tudi pogosteje dodajati kisik. Med virusnimi okužbami prevladuje okužba s koronavirusom.
Ob staranju prebivalstva je vse več ljudi, pri katerih lahko že povišana temperatura oziroma blaga virusna okužba pripelje do poslabšanja kroničnih bolezni, opažajo v mariborskem UKC. V kliničnem centru ne skrivajo, da na mariborskem infekcijskem oddelku in tudi na oddelkih interne medicine obenem kronično primanjkuje prostih postelj za bolnike.
»Nameščanje bolnikov je oteženo ves čas, dodatno to otežuje porast števila bolnikov z okužbami dihal in bolnikov, ki so nosilci večkratno odpornih bakterij,« pojasnjujejo v UKC Maribor. Bolnike, ki so pozitivni na covid-19, običajno nameščajo skupaj in ločeno od ostalih. Upoštevajo tudi načela kapljične izolacije, kot je nošnja mask pri bolnikih in osebju. Bolnikov, ki so hospitalizirani zaradi covida-19, je zaenkrat malo. »Večina na covid pozitivnih bolnikov ni hospitalizirana zaradi covida, ampak potrebujejo bolnišnično zdravljenje zaradi drugih bolezni,« so sporočili iz UKC Maribor. Bolniki z okužbami so zaradi padcev, ki so povezani z oslabelostjo, pogosto sprejeti tudi na njihovi kirurgiji.
Le redke sprejmejo zaradi covida
V Splošni bolnišnici Celje so opazili porast števila bolnikov s covidom-19. Pri teh pacientih izvajajo ukrepe kapljične izolacije. Respiratorni virusi se širijo tudi med zaposlenimi. V Novem mestu tedensko sprejmejo do deset obolelih s covidom, kar je sorazmerno malo, zato imajo dovolj prostora za zagotavljanje izolacije. Na začetku minulega tedna je bil v novomeški bolnišnici hospitaliziran en bolnik z respiratornim sincicijskim virusom, bolnikov z zapleti zaradi gripe to jesen še niso zdravili. »Sezona gripe se tradicionalno začne po novem letu, imeli smo tudi toplejše vreme,« so spomnili.
V izolski bolnišnici se v zadnjih mesecih zaradi covida-19 v povprečju zdravi šest bolnikov dnevno; zmogljivosti so zadostne. Da so razmere obvladljive, ugotavljajo tudi v Trbovljah. Med bolniki, ki so bili napoteni v tamkajšnji urgentni center in jih obravnavajo v enoti za hitre preglede, jih je okoli petina okuženih z virusom sars-cov-2, a jih le malo potrebuje hospitalizacijo zaradi okužbe. Na Ptuju so na začetku prejšnjega tedna zdravili sedem bolnic in bolnikov, pri katerih je bila okužba s covidom pridruženo stanje (torej je bila osnovni vir njihovih težav druga bolezen). Pred tednom sta bila zaradi covida odsotna dva zaposlena, okužbe med osebjem torej niso pogoste. Iz jeseniške bolnišnice so sporočili, da zaradi covida zdravijo štiri paciente.
V Brežicah medtem primanjkuje postelj na internem oddelku, kjer so praviloma nameščeni tudi bolniki s covidom. Na začetku prejšnjega tedna jih je bilo osem, nameščajo jih v ločene sobe. Na internem oddelku so tudi sicer vedno znova potrebne dodatne postelje: postelj je 46, a je tam sočasno hospitaliziranih tudi več kot 50 oseb.
Enoposteljne sobe so kronična redkost
Nekateri bolnišnični oddelki so zaradi kadrovskih težav zaprti, je spomnila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. »Hkrati so težava izbruhi na oddelkih, zaradi katerih je treba seliti bolnike v različne sobe, kar povzroča dodatne težave s prostori in organizacijo dela,« je dodala infektologinja. Po presečni raziskavi z zdravstvom povezanih okužb je Slovenija po številu enoposteljnih sob v bolnišnicah na evropskem repu. To povzroča težave pri vseh okužbah, ki se prenašajo v bolnišnicah, tudi pri odpornih bakterijah, je opozorila sogovornica.
»Pomanjkanje splošnih internističnih bolniških postelj ob naraščajočem številu predvsem starejših bolnikov ni težava posameznega oddelka ali ustanove, temveč jo je treba reševati na sistemski ravni,« je prepričana. »Prvi cilj je zagotavljanje kadrovskih zmogljivosti, predvsem zdravnikov in srednjih medicinskih sester, ki jim je treba omogočiti konkurenčne pogoje dela v javnem zdravstvu,« je poudarila Bojana Beović. V zbornici pogrešajo predvsem aktivno kadrovsko politiko zaposlovalcev in pristojnih državnih ustanov. Možnosti za dvig precepljenosti, ki bi zmanjšala potrebo po bolnišničnih zdravljenjih, so po njeni oceni v zdravstveni vzgoji prebivalstva, lažji dostopnosti in proaktivnem komuniciranju.
Le v redkih zdravstvenih domovih starejše in druge paciente s povečanim tveganjem za težek potek okužb dihal aktivno vabijo na cepljenje. Obenem se je že iztekla kampanja s sloganom »Prijazno do zdravja vseh«, s katero je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) spodbujal cepljenje proti covidu-19, gripi in pnevmokoknim okužbam.
Bolnišničnih zdravljenj zaradi okužb z gripo in respiratornim sincicijskim virusom je po zadnjih podatkih NIJZ sicer manj kot v enakem obdobju lani, hospitalizacij zaradi okužb s sars-cov-2 je približno enako. Obiskov in posvetov v ambulantah osnovnega zdravstva zaradi akutnih okužb dihal pa je bilo na začetku novembra celo manj kot teden poprej; tak padec v času jesenskih počitnic NIJZ opaža vsako sezono. Obiski zaradi gripi podobne bolezni so se nekoliko povečali, laboratorijsko so od 2. oktobra do 5. novembra potrdili pet primerov gripe.
