V obsežnejši noveli, ki so jo pripravili na pravosodnem ministrstvu, je predvidenih več novosti; nanašajo se na slovenski zaporski sistem, ki je trenutno na 137 odstotkih svojih zmogljivosti. Daleč najbolj (pre)zaseden je ljubljanski zapor, v katerem je 263 pripornikov in zapornikov, kar pomeni, da je njegova zasedenost glede na predvidene zmogljivosti kar 195-odsotna.
Obsojenci prej na prostost
Med predlaganimi novostmi je spremenjen rok za predčasni odpust – do njega bodo obsojenci lahko upravičeni nekoliko prej. Po veljavni zakonodaji lahko direktor posameznega zapora obsojenca, ki je že prestal dve tretjini kazni, hkrati pa se vzorno obnaša in sodeluje v različnih zaporskih programih, odpusti (največ) tri mesece pred iztekom kazni. Po novem bi se direktor zapora pod predčasni odpust lahko podpisal že šest mesecev pred iztekom kazni obsojenca.
Po predlagani noveli bi šli nekoliko bolj na roko tudi bolnim obsojencem. Že danes lahko direktor zapora v primerih, ko obsojencem zaradi hude bolezni, poškodbe ali potrebnega zdravljenja ne more zagotoviti ustrezne zdravstvene oskrbe, začasno prekine prestajanje kazni, po novem pa bi lahko prestajanje kazni prekinili tudi, če v zaporu ne bodo mogli zagotoviti potrebne nege obsojenca. Do prekinitve prestajanja kazni bi bilo po novem upravičenih več obsojencev, vendar prekinitev v vsakem primeru pride v poštev samo pri tistih obsojencih, pri katerih ni nobenega varnostnega zadržka.
Policisti bi tri leta
asistirali paznikom
Na pravosodnem ministrstvu z novelo snujejo tudi poseben program, ki bo omogočil strokovno podporo obsojencem, ki se odvajajo (ali vzdržujejo abstinenco) prepovedanih drog, in ustanovitev penološke akademije za izobraževanje pravosodnih policistov. Nove pravosodne policiste pa želijo pridobiti tudi s posebno denarno nagrado, ki bi jo pravosodni policisti prejemali prvih pet let od zaposlitve, ko je njihova plača najnižja in še ne prejemajo dodatka za stalnost. Do denarne nagrade bi bili upravičeni pod pogojem, da bodo v delovnem razmerju ostali dodatnih pet let.
Vsaj tri leta pa bi pravosodni policisti lahko računali na pomoč »običajnih« policistov, torej policistov, ki službujejo v okviru ministrstva za notranje zadeve. Zaradi kroničnih težav s privedbami pripornikov (pa tudi zapornikov) na sodišča, zaradi katerih morajo sodniki pogosto preklicevati naroke v nujnih kazenskih zadevah, predlog novele predvideva zakonsko podlago, po kateri bo v izjemnih primerih pravosodnim policistom morala pomagati policija. Ta ukrep naj bi trajal le do izboljšanja kadrovskega stanja v slovenskih zaporih, nikakor pa ne več kot tri leta.
Kot smo že poročali, že zdaj – s precej improvizacije oziroma pravne akrobacije – nekateri sodniki odrejajo, da naj pravosodnim policistom pomagajo še policisti, vendar v praksi prihaja do zapletov, tudi sicer vodstvo policije tovrstni asistenci nasprotuje.
Kakšna različica in kdaj na vlado
Kot je razvidno iz predloga novele, ki so ga objavili med predlogi novih predpisov, je ta nastajal že pod prejšnjo ministrico Dominiko Švarc Pipan. V predlogu, ki bo romal na vlado, bi se po neuradnih informacijah utegnile znajti še nekatere druge rešitve. Ker v zadnjih tednih in mesecih prezasedenost slovenskih zaporov postaja še posebej nevzdržna, naj bi končni predlog vseboval tudi nekatere ukrepe, podobne tistim, ki so jih v zaporih uvedli že v času epidemije covida-19. Tako naj bi zakon dopuščal možnost, da v izjemnih razmerah varnostno neproblematičnim obsojencem začasno prekinejo prestajanje kazni ali pa z odlogom zamaknejo začetek prestajanja kazni zapora ali nadomestnega zapora.
Čeprav naj bi po prvotnem načrtu predlog novele na vladi obravnavali že ta teden, se po neuradnih informacijah z uvrstitvijo predloga novele na dnevni red že zapleta; nekatera ministrstva naj bi imela pomisleke glede posameznih rešitev v predlagani noveli.
