V senci potrjevanja zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen energentov v državnem zboru slovensko gospodarstvo opozarja na borne pričakovane učinke takšne pomoči ter svari pred eksplozijo maloprodajnih cen. Zdi se, da s končno zakonsko rešitvijo nihče ni docela zadovoljen.

Poslanci so potrdili zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki med drugim predvideva subvencioniranje cen elektrike in plina. Hkrati predvideva tudi shemi za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij. »Paket pomoči je eden najbolj obsežnih v zgodovini Slovenije, zajete so vse gospodarske panoge ter vse velikosti podjetij. Pomoč je ciljno naravnana na podjetja, ki jo bodo res potrebovala, obenem pa smo pripravljeni na poslabšanje gospodarske situacije, ko bi morala kakšna podjetja tudi začasno prilagoditi proizvodnjo,« je zakon pred dnevi opisal gospodarski minister Matjaž Han.

Različne vrste subvencij

V predlogu so za gospodarske subjekte – samostojne podjetnike, gospodarske družbe, zbornice, sindikate, zavode in društva, ki opravljajo gospodarsko dejavnost – predvidene enostavna pomoč in štiri vrste posebne pomoči (po ena vrsta pomoči za poslovni subjekt). Podjetje bo lahko zaprosilo za pomoč, če se mu bodo cene za elektriko, zemeljski plin ali tehnološko paro v letu 2023 zvišale za vsaj polovico glede na leto 2021. Subvencija bo znašala od 40 do 80 odstotkov upravičenih stroškov. Slednji so določeni po posebni formuli, kot znesek nad 1,5-kratnikom zvišanja cen glede na leto 2021. Za elektriko in plin bo za leto 2021 določena referenčna cena: za elektriko 62,26 evra na megavatno uro in za plin 26,40 evra na megavatno uro. Posebnih vrst pomoči medtem ne bo deležno podjetje, ki bo imelo za leto 2023 megavatno uro elektrike zakupljeno ceneje od 150 evrov. Pomoči so različne glede na panoge in gospodarsko uspešnost ter energetsko intenzivnost proizvodnje.

 

Zakon se bo začel uporabljati prvega januarja, gospodarski minister Matjaž Han pa že napoveduje, da bodo še naprej iskali možnosti za znižanje cen energentov, ki so še vedno izredno visoke. Vloge za pomoč bo treba vložiti prek portala agencije Spirit do 28. februarja. Prva izplačila bodo podjetja prejela konec marca za prve tri mesece, zatem pa mesečno. A ne vse odobrene pomoči: podjetje bo prejelo 80 odstotkov pomoči, 20 odstotkov pa se bo zadržalo za morebitne korekcije. Poračun bo opravljen februarja 2024.

Slovenski podjetniški sklad in Slovenski regionalni razvojni sklad bosta za pomoč v letu 2023 namenila 30 milijonov evrov, v letu 2024 pa 20 milijonov evrov. Poleg tega bo SID banka v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ponujala ugodna posojila za investicije in obratna sredstva v višini do 150 milijonov evrov. Vsi ukrepi so ocenjeni na 1,2 milijarde evrov, od tega 850 milijonov evrov za subvencije elektrike in plina, 100 milijonov za ohranjanje delovnih mest, 200 milijonov pa za likvidnost.

Vsi po malem nezadovoljni

A grenak priokus pušča že dejstvo, da niti minister Han z rešitvijo ni najbolj zadovoljen, kritična je celo koalicija, še zlasti pa opozicija. Vladna stran zato že januarja napoveduje popravke pravkar sprejetega zakona. Pričakovali so namreč tržne cene elektrike do 350 evrov za megavatno uro, gospodarstvo pa toži, da ponudbe še zmeraj presegajo 500 evrov za megavatno uro, in tako bodo tudi subvencionirane cene še vedno tudi do petkrat višje, kot jih plačujejo njihovi konkurenti v tujini. Sprejeti ukrepi zato verjetno ne bodo dovolj, priznava minister Han. Enako so opozorili tudi v gospodarskih in obrtnih združenjih ter zlovešče napovedali »eksplozijo maloprodajnih cen«.

Slovenska podjetja so namreč prejšnji teden v povprečju dobivala ponudbe za dobavo električne energije v višini 460 evrov za megavatno uro, ob upoštevanju pomoči po zakonu to pomeni ceno 316 evrov za megavatno uro, je strnil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka. Od države ne pričakuje velikega obsega pomoči, želi pa si konkurenčnih pogojev, ki pa jih sedaj ni, kajti na Hrvaškem in v Nemčiji lahko podjetja električno energijo zakupijo po bistveno ugodnejših cenah. Rešitev je v omejitvi zgornje cene elektrike, torej kapici, je jasen. »S temi cenami ne moremo konkurirati na evropski ravni, kaj šele globalno,« je dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar.

»Pred nami je zelo težko obdobje,« je napovedala predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah. »Z veliko gotovostjo trdim, da bo decembra, sploh pa v januarju, prišlo do eksplozije maloprodajnih cen,« je opozorila. Dobavitelji in trgovina namreč ne bodo vzdržali, bruto marže pa so pri nas med najnižjimi v EU. Globalne dobavne verige se po besedah predsednika ameriško-slovenske gospodarske zbornice AmCham Slovenija in predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka premikajo v srednjo Evropo in slovensko gospodarstvo je pripravljeno izkoristiti to priložnost – a če cene elektrike ne bodo konkurenčne, bo priložnost šla mimo nas, je dodal.

Priporočamo