Civilna iniciativa Ambasada Rog je ministrstvo za notranje zadeve in vlado pozvala, naj uredita položaj prosilcev za azil, ki v Sloveniji že imajo delovno dovoljenje in ki tudi sodelujejo pri poplavni obnovi, a jih skuša država kljub temu vrniti na Hrvaško. Iniciativa, ki združuje begunce, prosilce za azil oziroma migrante, je opozorila, da so azilanti kot delavci v neenakopravnem položaju v primerjavi z drugimi delavci, ki imajo delovno dovoljenje in jim ne grozi deportacija. Glede na položaj prosilcev in glede na potrebo Slovenije po delovni sili mora država nujno omogočiti prehod med statusi prosilcev za azil, ki so zaposleni, in statusi tujih delavcev, so sporočili. V skladu z zakonodajo prosilci za azil pridobijo dovoljenje za delo po treh mesecih od podaje prošnje za mednarodno zaščito (azil), dovoljenje pa izgubijo, če jim država azila ne podeli in jih izžene. Prosilci bi sicer radi v Sloveniji ostali zaradi iskanja varnosti pa tudi zaradi dela; njihovi delodajalci pa bi prav tako želeli, da bi bili registrirani kot vsi drugi tuji delavci, je bistvo problema predstavil član iniciative Miha Blažič.
Ganljiva povezava
»Mi smo tisti, ki skrbimo za polne police v nakupovalnih središčih, čistimo javne prostore, pripravljamo in dostavljamo hrano, vzdržujemo hotele in restavracije. To delo z veseljem opravljamo, vendar nam v zameno ne pripada osnovno spoštovanje. V Sloveniji smo dobrodošli, da opravljamo najtežja dela za malo denarja, nismo pa dobrodošli, da bi se v miru sprehajali po ulicah, sedeli na javnem mestu ali najemali stanovanje,« je v torek pred poslopjem državnega zbora povedal član Ambasade Rog Arinze Bauidwin Anumuduihe, begunec iz Nigerije. »Dva tedna sem z drugimi begunci hodil v Sneberje podpirat ljudi, ki so toliko izgubili,« je dodal Adje Brou Romain s Slonokoščene obale, ki je po avgustovskih poplavah v Sneberjah organiziral prostovoljsko pomoč skupine več kot dvajsetih prosilcev za azil. V Slovenijo je pribežal prek Hrvaške, kjer se je policija, kot je povedal, nad njim izživljala. Šele v naši državi je našel mir in prijatelje, je dejal. »Gospod minister za notranje zadeve, spoštovane gospe in gospodje, želim, da me razumete in mi omogočite, da ostanem v Sloveniji,« je nagovoril slovensko politično elito.
Pred državnim zborom je v imenu prebivalcev Sneberij zahvalo tujim prostovoljcem izrekla Tina Hajdinjak. V ganljivi pripovedi je opisala prizadevnost prosilcev za azil, ki so dva tedna od jutra do noči sneberskim domačinom pomagali čistiti in obnavljati hiše. Med tujci in domačini so se pri tem stkale srčne prijateljske vezi. Podporo in zahvalo prosilcem za azil, ki v Sloveniji delajo, je javno izrekel tudi državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan iz stranke Levica. »Pozivam preostale politične stranke in druge resorje, predvsem ministrstvo za notranje zadeve, naj prisluhnejo prošnji teh ljudi in jim omogočijo normalno delo, življenje in bivanje v Sloveniji,« je dejal. Na ministrstvu za delo sicer iščejo možnosti za hitro zaposlitev prosilcev za azil v okviru poplavne obnove, a se po naših informacijah izvedba tega ukrepa zatika v drugih ministrskih resorjih.
Slabe izkušnje na Hrvaškem
Na ministrstvu za notranje zadeve pravijo, da vračanja prosilcev za azil – ne glede na to, ali so vmes v Sloveniji že pridobili pravico do dela – potekajo v skladu z evropsko dublinsko uredbo. Ta predvideva, da države vrnejo prosilce za azil v drugo državo članico EU, kjer so prosilci prvič zaprosili za azil. Hrvaška sicer v zadnjem času – enako kot Slovenija – več beguncem omogoča podajo prošnje za azil, a azilanti opozarjajo, da je azilni sistem na Hrvaškem še vedno pomanjkljiv, diskriminatoren in prežet z rasizmom. Mnogi prosilci so na Hrvaškem doživeli hudo policijsko nasilje in nezakonite izgone v Bosno in Hercegovino ali v Srbijo, za azil pa so lahko zaprosili šele po daljšem obdobju in v več poskusih.
Slovenija ima sicer kot vse članice Evropske unije možnost prekiniti tako imenovane dublinske postopke vračanja v predhodno državo in prevzeti skrb za posamezne prosilce za azil, zlasti iz humanitarnih razlogov. Na MNZ ob tem zatrjujejo, da vsakega prosilca za azil, ki mu je odrejeno vračanje v drugo državo, obravnavajo individualno, »ob upoštevanju vseh konkretnih okoliščin posameznega primera«.
