Nekdanji mariborski župan, poslanec in državni svetnik Franc Kangler se je pred leti znašel v številnih kazenskih postopkih, ki pa so se – predvsem po odločitvi vrhovnega sodišča, ki je nekatere dokaze označilo za nezakonite – nazadnje izšli v njegov prid. Kanglerju nikoli ni bilo treba v zapor, kljub temu pa se je odločil za tožbo proti državi, s katero je zahteval 661.000 evrov odškodnine. Trdil je, da je bil žrtev političnega pregona, da je šlo za zrežirane postopke, da so mu bile kršene številne pravice … Vrtoglava odškodnina se mu je zdela primerna zaradi duševnih bolečin, medijske izpostavljenosti in tudi izgubljenega dohodka. Sodišče mu je prisodilo bistveno nižjo odškodnino – 35.000 evrov, ker je ostal brez svetniškega mandata, in še 15.000 evrov zaradi nepremoženjske škode. Višje sodišče je nato ugodilo Kanglerjevi pritožbi, sledilo je ponovljeno sojenje z enakim epilogom, ki je nato postal tudi pravnomočen.
Državo za 127.000 evrov toži tudi nekdanji slovenski premier Anton Rop, ki se je pred leti znašel v kazenskem postopku, ker je kot poslanec novinarju dejal, da sta se Janez Janša in hrvaški premier Ivo Sanader pred volitvami dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu. Rop je bil zaradi izdaje tajnih podatkov pravnomočno obsojen na denarno kazen 10.000 evrov, vendar je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo, v ponovnem sojenju pa je bil Rop pravnomočno oproščen. Zaradi sodne kalvarije s tožbo zahteva povračilo za premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Sodišče je na sojenju postavilo tudi izvedenca medicinske stroke, Ropov odvetnik Uroš Čop iz odvetniške pisarne Senica & partnerji pa nam je včeraj pojasnil, da na sodbo sodišča še čakata.
Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša, ki je bil na podlagi kasneje razveljavljene sodbe tudi zaprt, je od države in pravosodnih funkcionarjev terjal nekaj več kot 900.000 evrov, vendar je del tožbe proti konkretnim sodnikom in nekdanji tožilki že pravnomočno izgubil. Ker je bil na odprtem oddelku zapora na Dobu zaprt 176 dni, bo določeno odškodnino od države zagotovo prejel, le da bržkone bistveno nižjo od zahtevane. Po neuradnih informacijah naj bi mu državno odvetništvo ponudilo okoli 50.000 evrov odškodnine.
Šteje le neupravičena pravnomočna obsodba
Na državnem odvetništvu pojasnjujejo, da zakon o kazenskem postopku pravice do odškodnine ne predvideva zgolj za tiste, ki so bili na podlagi pravnomočnih obsodb neupravičeno zaprti. Upravičenost do odškodnine lahko dokazujejo vsi, ki so bili pravnomočno obsojeni, nato pa so dosegli razveljavitev obsodilne sodbe in so bili nazadnje oproščeni ali pa je zadeva zastarala oziroma je tožilstvo umaknilo obtožnico. Ob tem sicer zakonodaja pozna nekaj izjem, med njimi tudi zastaranje po krivdi obtoženca.
»Če je izdana obsodilna sodba na prvi stopnji, pa jo višje sodišče razveljavi ali spremeni, pravice do odškodnine po zakonu o kazenskem postopku ni, saj sodba ni postala pravnomočna,« poudarjajo na državnem odvetništvu. Za sam kazenski postopek namreč odškodnina ni predvidena. Takšno sodno prakso je pred leti začrtalo tudi vrhovno sodišče.
Za medijsko izpostavljenost
ni odgovorna država
Kot je razvidno iz letnega poročila državnega odvetništva, je država za odškodnine neupravičeno obsojenim lani izplačala 166.989 evrov, tudi sicer izplačane odškodnine veljajo za dokaj nizke. Neupravičeno zaprti lahko računajo na okoli 40 evrov odškodnine za dan za zapahi, obdolženi, ki so pravnomočno obsodbo uspešno izpodbili, ne da bi morali v zapor, pa praviloma zatrjujejo izpad dohodkov oziroma dobička kot premoženjsko škodo. Hkrati lahko tožijo tudi zaradi nepremoženjske škode, ki lahko nastane zaradi izgube ugleda, duševnih bolečin, strahu … Dokazati morajo vzročno zvezo, pri čemer vsaka neprijetnost, povezana s kazenskim postopkom in neupravičeno obsodbo, še ne more biti razlog za odškodnino. »Za zatrjevano škodo, ki naj bi bila posledica medijske izpostavljenosti, ni odgovorna država. V sodni praksi se je, sodeč po več odločitvah, uveljavilo stališče, da škoda, ki nastane s senzacionalističnim poročanjem v medijih, ni v vzročni zvezi z ravnanjem državnih organov,« pojasnjujejo na državnem odvetništvu.
