Vlada Roberta Goloba je na četrtkovi seji podprla pobudo, da bi se republika Slovenija zahvalila »vsem posameznikom in organizacijam, ki so na svoj način prispevali k osamosvojitvenim aktivnostim, vendar ne izpolnjujejo kriterija za pridobitev statusa vojnega veterana«. Iz vladne obrazložitve je razvidno, da gre pri tem predvsem za KS. Te so poleg svojih rednih zadolžitev v času osamosvojitve in vojne junija 1991 prevzele različne naloge v podporo osamosvojitvenim aktivnostim, ki so v času osamosvajanja trajale nepretrgoma 24 ur do 11. julija 1991, denimo organiziranje dežurstev, razpošiljanje pozivov, zbiranje podatkov, obveščanje krajanov, komunikacija z občinskim štabom in občinskimi organi, je sporočila vlada. »KS in njihovi predsedniki so bili vključeni v aktivnosti osamosvojitvene vojne, ne samo na področju načrtovanja obrambnih priprav, izvajanja mobilizacijskih aktivnosti in kurirske službe, temveč tudi drugih nalog na svojem območju, v sodelovanju s takratnimi občinskimi in drugimi organi. Vendar v veljavni zakonski okvir na področju varstva vojnih veteranov doslej niso bile vključene,« je razvidno iz vladnega gradiva.
Veteranska ekskluzivnost
Pobudo je vladi posredoval varuh človekovih pravic Peter Svetina, vendar ne gre za njegovo idejo, temveč za eno od zadev, ki jih varuh obravnava. V varuhovem uradu so pojasnili, da je v okviru njihovega postopka zadeva zaupna, zato izvornega predloga, ki ga je oblikoval neki občan, ni mogoče pridobiti. Obenem pa pravne okoliščine primera niso takšne, da bi ga lahko trenutno kakor koli komentirali, je pojasnil varuh. Ta namreč zadevo obravnava »z vidika neodzivnosti organa«, kar pomeni, da je občan odziv že skušal pridobiti od vlade, pa ga ni dobil in se je po pomoč obrnil na varuha. Varuh se do vprašanja ni vsebinsko opredeljeval, ampak je zgolj posredoval pri vladi, ta pa je iz obveznosti do varuha morala pripraviti odgovor.
Z javno objavo odgovora je vlada nakazala zanimivo vsebinsko dilemo, ki se v javnih debatah vleče že vse od osamosvojitve: kdo so »zaslužni« posamezniki in skupine, ki so osamosvajali Slovenijo? Kot je znano, različne politične opcije izpostavljajo dosežke in zasluge različnih (ekskluzivnih) skupin. Zlasti v obdobju vlad Janeza Janše se to izpostavlja kot prvovrstno ideološko vprašanje. Zadeve sicer do določene mere ureja zakon o vojnih veteranih, ki poleg položaja in pravic udeležencev obeh svetovnih vojn in protifašističnega boja določa tudi status veteranov iz osamosvojitvene vojne. Opredelitve segajo vse od republiškega vrha do ravni občin, KS pa v zakonu res niso omenjene.
Priložnost za Goloba
Predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever, dr. Tomaž Čas, je v pogovoru za Dnevnik ocenil, da so statusi v zakonu sicer dokaj jasno predeljeni, a da je v njem nekaj nedoslednosti, ki jih želijo veteranska združenja popraviti. Omenil je denimo, da se je kot neustrezna izkazala obravnava nekaterih reševalcev, ki so se vključili v reševanje ranjencev, ali pa posameznikov, ki so za zaustavljanje tankov žrtvovali svoje osebne avtomobile. »Zakon o veteranih smo večkrat skušali popraviti, a je vedno prišlo do kakšne ovire. Zdaj upamo, da nam bo uspelo pri novi koaliciji,« je povedal Čas. Sam sicer meni, da veteranskih statusov glede na sedanje stanje ne kaže preveč razširjati.
Čas je opozoril, da priznanja veteranskega statusa ne kaže neposredno povezovati s priznavanjem zaslug. Lani, ob 30-letnici samostojnosti, je v to jabolko že zagrizla vlada Janeza Janše in izdala odlok o posebni medalji, ki jo lahko poleg vseh veteranov osamosvojitve prejmejo tudi drugi, če jih je za zaslužne prepoznal predsednik vlade ali ministri.
Zaradi zapletov z izročitvami medalj ob 30-letnici je Janševa vlada čas za podelitev dvakrat podaljšala; tik pred volitvami je obdobje raztegnila do konca letošnjega decembra. To načeloma pomeni, da bo »izredne« medalje za zasluge lahko neveteranom – na primer KS in njenim predsednikom – izročala tudi Golobova vlada. Če se bo za to odločila.
