Volitve v 40-članski državni svet (DS), v katerem sedi 22 predstavnikov lokalnih skupnosti in 18 predstavnikov funkcionalnih interesov (kmetje, delodajalci, delojemalci, obrtniki, samostojni poklici, univerza, izobraževanje, raziskovanje, zdravstvo, kultura in šport, socialno varstvo), potekajo preko voljenih elektorjev. Letošnje so precej premešale podobo spodnjega doma slovenskega parlamentarnega sistema. V njem bo namreč sedelo 23 novih svetnikov, 17 pa je starih.
Kovšca pogorel
Med njimi ne najdemo več dosedanjega predsednika državnega sveta Alojza Kovšce, ki je zastopal interese obrtniške zbornice. Politične ambicije Kovšce so med vodenjem DS izrazito zrasle, kar je bilo očitno v obdobju nekdanje desne vlade, zatrli pa so jih kar na Obrtni zbornici Slovenije sami, ko so med sedmimi kandidati izvolili manj znanega, predvsem pa mlajšega podjetnika Aleša Pulka. Tudi predsednik OZS Branko Meh je pogorel. Neuspeh Kovšce pomeni še en udarec za stranko Konkretno, v kateri je trenutno podpredsednik.
Neuspešen je bil tudi nekdanji mariborski župan in aktualni kandidat Franc Kangler, ki ga je v tretji volilni enoti med predstavniki lokalnih interesov premagal Drago Žura s podporo levosredinskih glasov. Po zaporedju petletnih mandatov v DS ne bo več tudi Marjana Maučeca. Pri predstavnikih lokalnih interesov so glede na strankarsko pripadnost najbolj zadovoljni v SDS, saj je bilo izvoljenih osem njihovih članov (Dušan Strnad, Bojan Kekec, Rajko Fajt). Tudi NSi ima v državnem svetu prvič svoje predstavnike, in sicer sta to župana Svete Trojice in Kamnika, David Klobasa in Matej Slapar. Med novinci najdemo tudi Jasmino Opec Vöröš, nekdanjo pomočnico Aleksandre Pivec. SLS ima med svetniki Ivana Megliča in Marka Zidanška, v to politično skupino pa lahko uvrstimo tudi predstavnika kmetov, Branka Tomažiča in Antona Medveda.
Izenačeno levo-desno
Politično bolj desno usmerjenih državnih svetnikov je najmanj 16, prav toliko bi jih lahko našteli na levi strani. Med predstavniki lokalnih interesov je takšnih osem predstavnikov, štirje so iz vrst SD. To sta župan Velenja Peter Dermol in župan Mislinje Bojan Borovnik, tu je še nekdanji župan Metlike Darko Zevnik. Na tej politični strani bodo verjetno tudi župan občine Postojna Igor Marentič, podžupan občine Ljubljana Dejan Crnek in nekdanji vidni politik LDS Matjaž Švagan, sicer župan občine Zagorje. Med svetniki je tudi večina dosedanjih predstavnikov delojemalcev: predsednica ZSSS Lidija Jerkič, predsednik SVIZ Branimir Štrukelj, Oskar Komac in Saška Kiara Kumer. Svetnik je vnovič postal nekdanji rektor Univerze v Ljubljani Stane Pejovnik, delodajalce pa zastopajo Jože Smole, Marko Staroveški, Marko Lotrič in Mitja Gorenšček. Med novimi imeni izstopa predstavnik interesne dejavnosti vzgoje in izobraževanje Jožef Školč. Slednji je bil v devetdesetih letih viden predstavnik LDS, predsednik državnega zbora in minister za kulturo. V zadnjih letih je deloval v Zvezi za tehnično kulturo Slovenije.
Školč za predsednika?
Na prvi konstitutivni seji državnega sveta se bo zastavilo vprašanje predsednika. Vsak izmed štiridesetih svetnikov bo lahko kandidiral, izvoljen pa bo tisti, ki mu bo uspelo zbrati 21 glasov podpore. Predsednika lahko kandidira osem svetnikov ali posamezna interesna skupina. Dolgoletni svetnik in nekdanji predsednik SLS Marko Zidanšek meni, da je težko napovedati, kdo bi lahko postal predsednik, zlasti zato, ker se po prvih ocenah zdi, da je DS precej bolj uravnotežen kot v preteklem mandatu. Ali bi bil nekdanji politik Jožef Školč sprejemljiv za večino v DS, Zidanšek ni želel špekulirati. »Pomembno je, da dobimo kandidata s širino, nekoga, ki bo deloval povezovalno,« je odgovoril. Jožef Školč pa odgovarja, da nima političnih ambicij in da izvolitve v DS naj ne dojemamo kot vstopa v politiko čez stranski politični oder. »Ne pripadam nobeni politični formaciji, v državni svet sem prišel zato, da bi bil glas na področju vzgoje in izobraževanja glasnejši,« pojasnjuje Školč.
