Konec tedna bomo zaznamovali državni praznik, dan državnosti, ki je tudi dela prost dan. V nedeljo bo namreč minilo 32 let, odkar je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za odcepitev Slovenije od Socialistične federativne republike Jugoslavije in nastanek samostojne države Slovenije – Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti. Slovenija je svojo samostojnost in neodvisnost slovesno razglasila dan po sprejetju osamosvojitvenih dokumentov, 26. junija 1991, na Trgu republike v Ljubljani.
Kritike in polemike zaradi nastopa Magnifica
Osrednja državna slovesnost ob dnevu državnosti bo v soboto zvečer na Kongresnem trgu v Ljubljani, pred tem pa se bosta na slavnostnih sejah sestala tudi državni zbor in državni svet. Slavnostna govornica na osrednji državni slovesnosti bo predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki bo v soboto tudi gostila sprejem za svojce padlih v vojni za Slovenijo. Predsedničinemu govoru na proslavi bo sledil umetniški del slovesnosti z naslovom Pred zarjo jutrišnjega dne ..., pod katerega se s sodelavci podpisuje režiser in scenograf Matej Filipčič. Izhodiščni temi tokratne proslave sta podnebna in okoljska kriza ter vprašanje, kako lahko razmišljamo o odnosu med naravo in državnostjo.
V kulturnem delu programa bo med drugimi nastopil glasbenik Robert Pešut - Magnifico. Napoved njegovega nastopa v opoziciji že sproža kritike in pomisleke. Nekateri Magnificu zamerijo nastop na državni proslavi ob kulturnem prazniku leta 2020, ko je zapel verze Prešernove apokrifne pesmi Kako in komu se trebuhi rede, ki med drugim vključujejo besedilo: »Kako da se nunam trebuhi redé? Zato, ki se farjem porivat pusté ...« Drugi ocenjujejo, da njegov nastop ni primeren, ker je glasbenik pred časom javno izjavil, da je na plebiscitu leta 1990 glasoval proti osamosvojitvi.
Peterle: Ne morem ploskati tem ljudem
Za tokratno državno proslavo so poslali več kot štiri tisoč vabil, poleg državnega vrha in članov vlade so med vabljenimi tudi bivši predsedniki republike Milan Kučan, Danilo Türk in Borut Pahor ter prvaka opozicijskih SDS in NSi Janez Janša in Matej Tonin, ki so sicer povabljeni na vse državne proslave. Iz NSi so sporočili, da se Tonin v soboto ne bo mogel udeležiti proslave, se je pa v sredo v Ljubljani udeležil maše za domovino. Mašo je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Čeprav so bili vabljeni, je maša potekala brez treh najvišjih predstavnikov države. Predsednica Nataša Pirc Musar bi se maše sicer udeležila, a je bila na obisku v tujini. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in premier Robert Golob pa se je nista udeležila. Od najvišjih predstavnikov slovenskega političnega vrha se je tako maše udeležil le predsednik državnega sveta Marko Lotrič.
Na državni proslavi bo manjkal tudi Janša. SDS-ov poslanec Anže Logar pa naj bi se državne proslave udeležil. Predsednik Demosove vlade Lojze Peterle se državne proslave prav tako ne bo udeležil. »Ne čutim praznične prešernosti v srcu glede na to, da imamo na delu oblast, ki uporablja osamosvojitev za nove nepotrebne delitve. Ne morem ploskati ljudem, ki so ukinili dan spomina na žrtve komunizma, ki je prav tako povezan z osamosvojitvijo. Brez osamosvojitve ne bi sprejeli evropskega stališča proti vsem trem totalitarizmom. Če sem na proslavi, želim praznovati – in ne vidim podlage za to,« pojasnjuje Peterle.
