Jamajčan Norris Claude Jones je v domovini diplomiral iz poslovnih ved. Poklicno kariero je nadaljeval tudi v Veliki Britaniji in ZDA. Leta 2008 ga je ljubezen pripeljala v Slovenijo; tu je kot samostojni podjetnik in študent doktorskega študija na ekonomski fakulteti iskal nove poslovne priložnosti. Claude Jones zatrjuje, da je imel veliko težav, ki so izvirale iz njegove barve kože. Policija ga je brez povoda kontrolirala in preverjala dokumente, zlasti po begunski krizi leta 2015.
Obravnavala naj bi ga več kot stokrat, čeprav nikoli ni bil v predkazenskem ali kazenskem postopku. Pogosto naj bi bil tarča preverjanja na železniških postajah, saj se je na delo v Ljubljano vozil z vlakom. O enem takih primerov, končal se je z lažjo poškodbo, je ljubljanska okrožna sodnica Andreja Burja Kračman včeraj zaslišala dva policista. Jones namreč zaradi diskriminatorne obravnave notranje ministrstvo oziroma državo toži za 29.600 evrov odškodnine. Medtem se je izselil v Kanado.
Gregor Lavtižar iz specialne enote za nadzor državne meje je pričal, da sta februarja 2017 s kolegom v civilu opravljala običajen nadzor na glavni ljubljanski železniški postaji. Enota je v osnovi osredotočena na tujce, ki so se pri nas znašli nezakonito, a tudi na druga sumljiva dejanja. Med hojo po peronu jima je nasproti prihajal moški. Spogledali so se, nakar je moški naglo zavil za steber in šel po drugi strani, kot da ne bi želel, da se srečajo. Posumila sta, da je nekaj narobe, zato sta se mu predstavila, pokazala službeni izkaznici in ga prosila, da pokaže dokumente.
Moški, kasneje se je izkazalo, da gre za Jonesa, pa je takoj začel kričati in ju žaliti. »Pošiljal naju je v pekel, grozil z izgubo službe, kričal, kdo da sva midva, da nama bo dajal dokumente, in da želi govoriti s komandirjem,« je opisoval Lavtižar. Potem se je moški malce pomiril, nato pa je začel spet kriliti z rokami in se razburjati, tako da sta ga posadila na bližnjo klop in poklicala na 113 za pomoč.
Jonesovi očitki
Na kraj postopka sta prišla policista s postaje za izravnalne ukrepe. Aleš Demec je pričal, da tudi njemu ni hotel izročiti dokumentov, zato je poklical interventno vozilo, moškega pa seznanil, da bo opravil varnostni pregled. V tem trenutku je moški poskušal oditi, več ukazov, naj se ustavi, pa ni upošteval. Zato je stekel za njim, ga prijel za roko, prislonil ob reklamni pano in uporabil »ključ na komolcu«: od zadaj ga je prijel za roko, jo pritisnil ob ledveni del, nakar so ga vklenili. Na postaji je opravil še en varnostni pregled in takrat so našli njegove dokumente. »Bili so veljavni. Ni mi bilo jasno, zakaj jih ni prej pokazal, končali bi v nekaj minutah,« je izjavil Demec. Po njegovih besedah je med pregledom na postaji moški najmanj enkrat brez vzroka padel po tleh. Potem je tožil zaradi slabosti in patrulja ga je odpeljala v urgentni blok.
Na vprašanje, ali so ga ustavili zaradi zunanjega videza, je Lavtižar odvrnil, da »niti slučajno«. Demec je zanikal, da bi vedel, zakaj so ga ustavili, je pa to povezal z očitki moškega, da so rasisti in da to počnejo zaradi njegove polti. Jones trdi, da ni hotel pokazati dokumentov, ker je imel dovolj tega, da so ga kar naprej ustavljali in kontrolirali. Na vprašanje, zakaj so ga ustavili, naj bi mu v tem primeru policist odgovoril, da bodo »že kaj našli«. Lavtižar je to zavrnil. Prav tako sta z Demcem zavrnila njegovo izjavo, da so njegove dokumente našli že med pregledom na peronu. Jones še pravi, da je bil deležen udarcev, davljenja, da so mu iz roke izbili telefon, da ne bi opravil telefonskega klica. Pa da so ga med pregledom prijeli za mednožje, zahtevali 15 evrov, če želi k zdravniku, in da je prosil za odvetnika, pa ga ni dobil. Policista sta te navedbe odločno zanikala.
