Po dveh dneh našega poročanja o nenavadnem razpisu za podiranje obmejne ograje, na katerem podjetja o poteku ograje niso izvedela skoraj ničesar, je policija presenetila: od generalne policijske uprave smo včeraj zjutraj prejeli popoln seznam parcel, na katerih je vzpostavljena služnost za namen postavljanja, vzdrževanja in podiranja ograje (seznam je dostopen na tej povezavi). Seznam je bil sicer delno objavljen v različnih izdajah uradnih listov po letu 2018, še nikoli pa v celoviti obliki; približno petina seznama doslej še ni bila razkrita.
Razpršeni seznami
Na podlagi dosedanjih objav seznama obmejnih parcel je Dnevnik na zemljevidu že lani delno izrisal projekcijo poteka ograje oziroma žice. Kje natančno je na meji postavljena ograja z rezilno žico oziroma sama žica, pa je bila doslej uradno nekakšna državna (pol)skrivnost; vsak si je posamezne lokacije sicer lahko ogledal na terenu, nikjer pa ni bil objavljen popoln pregled poteka skupno 194 kilometrov »tehničnih ovir«, kot ograjo in žico enotno imenuje policija. Več novinarskih zahtev za razkritje poteka ovir sta ministrstvo za notranje zadeve in policija tudi uradno zavrnila, češ da bi razkritje celotne trase ogrozilo varnost države. Kot smo poročali, podatkov o trasi ograje niso dobila niti podjetja, ki so skušala v minulih mesecih sestaviti ponudbe za podiranje. Zato ponudbe niti niso mogle biti popolne – če podjetje ne ve, kje na 670 kilometrih meje poteka 143 kilometrov panelne ograje, ima težave pri izračunu, kakšna bo predvidena cena njenega podiranja.
Policija se tudi nikoli doslej še ni opredelila do seznamov parcel, razpršeno objavljenih po več izdajah uradnih listov v zadnjih štirih letih. Tako ni bilo jasno, ali gre, če vse seštejemo, za popolne ali nepopolne sezname, in kaj ti seznami sploh pomenijo za dejansko stanje na terenu.
Sprememba perspektive
Policija pa je zdaj v odločitvi za razkritje podatkov o poteku tehničnih ovir navedla, da so ravno ti seznami parcel merodajni in da so tako ali tako že večinoma dostopni, zato ni več videla razloga za zavračanje dostopa do celovitega seznama. Med argumenti, ki jih je Dnevnik naštel v zadnji zahtevi za razkritje, je sicer navedeno tudi dejstvo, da je Hrvaška 1. januarja vstopila v schengenski prostor in zato mejni nadzor sploh ni več osredotočen na območje ob ograji. Do tega argumenta se policija v odločitvi ni opredelila, verjetno pa je služil kot dodaten razmislek pri razkritju.
V popolni seznam je zdaj vključenih natanko 3558 parcel. Stojijo na ozemljih, ki se raztezajo vse od meje z Madžarsko do Jadranskega morja. Prejšnji seznam, na podlagi katerega smo ograjo izrisovali lani na Dnevniku, je vseboval manj kot 3000 parcel. Seznam se je sčasoma sicer spreminjal, saj je država ograjo delno dograjevala, delno pa tudi že prej odstranjevala. Iz policijske odločbe je zdaj razvidno, da popolni seznam vsebuje vse obmejne parcele, prek katerih so ovire potekale do začetka odstranjevanja žice, 15. julija 2022.
Iz pogovorov s poznavalci poteka tehničnih ovir pa smo včeraj izvedeli, kar smo domnevali že prej: da tudi seznam parcel ne omogoča popolne predstave o poteku ograje in žice v naravi, saj je dejanska postavitev odvisna od mikrolokacij, vodovja, skalovja, naravnih ovir … Tako, kot kaže, tudi policija ne pozna povsem natančnega poteka ovir, četudi vodi seznam parcel. Bolje pa poznajo potek ovir podjetja, ki so postavljala in vzdrževala ograje. Ta so si na podlagi terenskih izkušenj namreč lahko narisala lastne zemljevide z mikrolokacijami. Pri poznavanju podatkov o poteku in lastnostih ograje tako prednjači zlasti podjetje Minis, ki je absolutni zmagovalec teh poslov: za devet milijonov evrov so je večino postavili, zdaj pa so zmagali še na razpisu za njeno podiranje. To jim bo prineslo dodatnih sedem milijonov evrov.
