V zdravstvenih domovih in bolnišnicah to poletje vre od nezadovoljstva. Zaposleni, ki so trenutno prisotni, opozarjajo na neznosne obremenitve. Te so po naših informacijah med drugim povezane z bolniškimi odsotnostmi zdravstvenih delavcev zaradi covida-19, dopusti, ki jih zaposleni prej niso mogli izkoristiti, a tudi z nerešenimi organizacijskimi vprašanji, na primer glede delovanja nujne medicinske pomoči.
Zakaj je težje
»Leta smo opozarjali, da smo elastiko raztegnili do konca. Zdaj se ta elastika že trga,« ugotavlja predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman. Prebivalci pomoč v zdravstvu v teh dneh med drugim iščejo zaradi dolgotrajnih posledic covida-19, opaža Ažmanova, a tudi zaradi negotovosti v družbi, ki se odraža v počutju posameznikov. »Za zdravstvenimi delavci, ki jih sprejmejo, sta dve leti intenzivnega tempa zaradi covida-19. Sočasno se je pojavil ekstremen val upokojevanja številnejših generacij zaposlenih,« pojasnjuje. Ker v domovih starejših občanov ostajajo brez domskih zdravnikov, njihovi stanovalci pogosteje obiskujejo bližnje zdravstvene domove in urgence, dodaja sogovornica.
V marsikaterem kraju je v zdravstvenih ustanovah opazno tudi vračanje turistov, ki pomoč potrebujejo zaradi najrazličnejših poškodb. Med pandemijo so v zdravstvu pomagali številni že upokojeni delavci, je spomnila Monika Ažman. Ljudje, ki zdravstvene ustanove zapuščajo trenutno, v pokoj na drugi strani odhajajo zelo utrujeni. Izčrpani so tudi obstoječi zaposleni, ki so zato pogosteje bolniško odsotni. Hkrati pa v času virusne različice omikron tudi zdravstveni delavci dokaj pogosto obolevajo za covidom-19, pri katerem ostanejo v sedem- do desetdnevni izolaciji. »Vse to se je letos poklopilo,« ugotavlja Ažmanova, ki pa dodaja, da so bile težave zdravstva tudi v preteklih letih poleti še posebno očitne.
Delo bi bilo mogoče organizirati bolje, se strinja predsednica zbornice, a je ob hudem pomanjkanju zaposlenih to težko urejati. Med rešitvami so po oceni Ažmanove bistveno višji dohodki za zaposlene, ki jih izrazito primanjkuje. »Če bo povišanje minimalno, bodo zaposleni še uhajali.« A tudi boljše plače ne bodo dovolj, dodaja. »Delati bo treba z ljudmi.« Do tega, da bi bilo treba zaradi kadrovskih težav zapreti kakšno postajo zdravstvenega doma ali točko nujne medicinske pomoči, pa preprosto ne sme priti, opozarja Monika Ažman.
Iz bolnišnic v tovarne in trgovine
Medicinske sestre to poletje še naprej zapuščajo bolnišnične oddelke in osnovno zdravstvo, je izpostavila predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar. »Ne odhajajo le čez mejo, ampak tudi v tovarne in trgovine,« je dejala. V teh okoljih zaposlenim na primer ni treba delati ponoči in ob nedeljah, kot morajo v zdravstvu, je spomnila. Pri tem pa je letošnji dopust pri marsikom, ki ostaja v zdravstvenih ustanovah, po besedah Mencingarjeve še neporabljen.
V sindikatu pričakujejo dvig plač tistih zdravstvenih delavcev, ki so bili po lanskem dogovoru o zvišanju dohodkov prikrajšani. Še vedno je nerešeno vprašanje standardov in normativov, ki določajo primeren tempo dela, med odprtimi vprašanji pa je tudi vrednost plačnih razredov.
Na prenizke dohodke osebja so ta teden opozorili tudi v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, kjer pojasnjujejo, da domovi starejših občanov nimajo več pravne podlage za izplačilo dodatka za delo v sivi in rdeči coni. V tem primeru so prikrajšani zaposleni, ki so v stiku z okuženimi in potencialno okuženimi stanovalci. Pravila morajo sicer upoštevati kot doslej, so opozorili v skupnosti, kjer vlado pozivajo, naj delavcem ponovno zagotovi izplačilo omenjenega dodatka.
