Trenja med sodstvom in službo za nadzor organizacije poslovanja sodišč, ki deluje v okviru pravosodnega ministrstva, se nadaljujejo. Kot je razvidno iz dokumentacije, ki smo jo prejeli po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, je predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik sodnemu svetu poslal več odredb, poročil, ki jih je sodišče prejelo od službe za nadzor in ki odpirajo vprašanje njenih pooblastil oziroma poseganja v neodvisnost sodstva.

Očitki o poseganju v neodvisnost sodstva

Po mnenju predsednika ljubljanskega sodišča je iz odredb med drugim razvidno, da služba za nadzor zahteva tudi izpise posameznih postopkovnih dogodkov na sojenjih in sodne odločbe v konkretnih zadevah. Prav tako je Pogačnika zmotilo, da služba za nadzor nekatera poročila zahteva zgolj na podlagi poročanja medijev; da sta podpisnika nekaterih (osnutkov) poročil državni sekretar in pravosodna ministrica, saj naj bi se vodja službe selektivno izločala; in da v enem izmed zaprosil niti ni navedeno, zakaj služba za nadzor od sodišča sploh zahteva podatke. Pogačnik sodni svet zato prosi, naj se opredeli do ravnanja službe za nadzor. »Takšno zaprošeno ravnanje bi lahko predstavljalo pomemben prispevek pri zamejevanju pristojnosti oziroma pooblastil izvršilne veje oblasti v odnosu do sodstva ter posledično prispevalo h krepitvi njegove neodvisnosti,« je sodnemu svetu napisal Pogačnik.

Sodni svet se je že maja obregnil ob delo službe za nadzor sodišč. »Izvajanje zakonskih pristojnosti službe za nadzor organizacije poslovanja sodišč ne sme posegati v sodniško neodvisnost, do česar je v nekaterih zadevah, izpostavljenih v letnem poročilu za 2022, nedvomno prišlo,« so tedaj zapisali pri sodnem svetu, sredi junija pa so se v zvezi s tem sestali tudi s pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan. Kot je razvidno iz zapisnika seje, je ministrica pojasnila, da služba za nadzor v letnem poročilu ni ocenjevala (ne)upravičenosti zastaranja posameznih zadev in ni komentirala konkretnih postopkov, kot so ji očitali, temveč da je zgolj povzela zaključke nekaterih službenih pregledov, ki so jih izvedla višja sodišča. Člani sodnega sveta so vztrajali pri svojem stališču, ministrica pa je nato pojasnila, da ne namerava širiti pooblastil službe za nadzor, bo pa razmislila o morebitni spremembi zakonodaje. Že pred tem so pri sodnem svetu napovedali, da bodo razmislili o zahtevi za oceno ustavnosti zakonskih določil, ki predpisujejo delovanje službe za nadzor.

Razprava tudi v državnem zboru

Na pravosodnem ministrstvu so sicer prepričani, da služba deluje v skladu s svojimi pristojnostmi. Vodja službe Ana Testen je sredi junija pred parlamentarnim odborom za pravosodje ocenila, da služba za nadzor na enak način deluje že od svoje ustanovitve in da je poročilo za leto 2022 odstopalo le v tem, da so v njem objavili tudi nekatere vsebinske ugotovitve. »Zdelo se mi je zelo pomembno, da delujemo transparentno,« je v državnem zboru pojasnila Ana Testen in zanikala, da bi s svojimi ravnanji posegali v sodniško neodvisnost. Morebitni ustavni presoji predpisov, na podlagi katerih deluje služba za nadzor, ne nasprotuje, saj so dileme glede pristojnosti službe prisotne že od samega začetka njenega delovanja.

Kot smo že poročali, gre pri delovanju službe za nadzor organizacije poslovanja sodišč za občutljivo razmerje med izvršilno in sodno vejo oblasti. Služba je sicer pristojna le za nadzor nad sodno upravo, ne pa tudi nad konkretnimi sodniki in sojenji, nasprotniki pa ji že ves čas očitajo, da gre za spečo nevarnost, ki je izvršilni veji oblasti odprla vrata v sodstvo. 

Priporočamo