Povprečna neto starostna pokojnina je februarja znašala 861,25 evra, na letni ravni (glede na lanski februar) je bila višja za sedem odstotkov. Moški so v povprečju prejeli 849,94, ženske pa 872,79 evra. Povprečna invalidska pokojnina je znašala 666,45 evra, povprečna družinska oziroma vdovska pokojnina pa 528,11 evra. Povprečna starostna pokojnina s 40 ali več leti pokojninske dobe (brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin) je februarja dosegla 1072,57 evra. Na novo upokojeni so lani v povprečju prejeli 831,14 evra starostne pokojnine, kar je bilo 17,2 odstotka več kot leta 2021.
Najnižja pokojnina 310 evrov, najvišja 3722 evrov
Starostno pokojnino, nižjo od 800 evrov, je februarja dobilo nekaj več kot 170.000 oziroma 43,5 odstotka upokojencev (brez prejemnikov sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin), okoli 40.000 pa se jih je moralo skozi mesec prebiti z manj kot 600 evri. Med vsemi upokojenci, vključno z invalidskimi ter prejemniki družinskih in vdovskih pokojnin, jih ima pokojnino, nižjo od 600 evrov, nekaj manj kot 97.000.
Po drugi strani je imelo pokojnino, višjo od 1400 evrov, kolikor znaša povprečna neto plača (za januar 1399,03 evra), nekaj manj kot 50.000 upokojencev. Več kot 2000 evrov pokojnine je prejemalo okoli 16.300 oseb, več kot 2500 evrov pa 6152. Najnižja pokojnina je znašala 310,11 evra, najvišja 3722,12 evra.
Povprečna starostna pokojnina se je v primerjavi s povprečno neto plačo po več letih upadanja lani zvišala na 59,3 odstotka povprečne neto plače, še vedno pa ne dosega vrednosti izpred leta 2017. Najslabše razmerje je dosegla leta 2021, ko je znašala 56,9 odstotka povprečne neto plače.
Število upokojencev raste počasneje od števila zaposlenih
V Sloveniji je bilo februarja skupaj 630.457 upokojencev, od tega 475.251 starostnih. Invalidsko pokojnino je prejemalo 70.025 oseb, družinsko 25.603 in vdovsko 55.176. V primerjavi s februarjem lani se je število vseh upokojencev povečalo za pol odstotka, število starostnih upokojencev pa za 1,4 odstotka, medtem ko se je število prejemnikov invalidskih in družinskih pokojnin znižalo za tri oziroma 7,1 odstotka.
Po drugi strani se je število zavarovancev med lanskim in letošnjim januarjem zvišalo za 1,1 odstotka na skupaj 987.361, od tega je bilo 792.613 oseb zaposlenih pri pravnih osebah. Stopnja rasti je bila sicer v lanskem letu kar 2,5-odstotna. Ker se število upokojencev pod vplivom zadnje pokojninske reforme že deset let povečuje počasneje od števila zavarovancev, se razmerje med zavarovanci in uživalci pokojnin izboljšuje. Medtem ko je leta 2014 znašalo 1,39, je lani poraslo na 1,57, kar pomeni, da za enega upokojenca »dela« 1,57 zaposlenega.
V pokoj odhajamo čedalje starejši
Zviševanje povprečne starosti ob upokojitvi se je lani ustavilo. Ženske so se v povprečju upokojevale pri 61,5 leta, kar je enako kot leta 2021, medtem ko se moški od leta 2020 v povprečju upokojujejo z 62 leti in osmimi meseci. Kljub temu je zadnja reforma opravila svoje – leta 2013 denimo so se moški v povprečju upokojevali skoraj dve leti prej, s 60 leti in 11 meseci, ženske pa z 58 leti in pol.
Zvišala se je tudi pokojninska doba, vendar zgolj pri ženskah. Leta 2013 so se upokojevale po 36 letih in enem mesecu dela, lani po 38 letih in sedmih mesecih. Pri moških pravega učinka ni bilo. Čeprav se je povprečna pokojninska doba lani v primerjavi z letom 2021 zvišala s 36 let in 11 mesecev na 37 let in osem mesecev, pa je bila še vedno nekoliko nižja kot pred letom 2016.
