Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svarijo pred kvarnimi učinki energijskih pijač, ki so med mladimi čedalje bolj priljubljene, čeprav lahko njihovo redno uživanje vodi v resne zdravstvene težave. Kot so poudarili, energijske pijače niso običajne brezalkoholne pijače, saj vsebujejo predvsem kofein in druge snovi za poživitev, večji delež sladkorja ali sladila ter barvila in arome. Zaradi nižje telesne mase pa se pri otrocih in mladostnikih neželeni učinki pojavijo hitreje in bolj intenzivno kot pri odraslih.

Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju iz leta 2018, ki so jo opravili na NIJZ, je pokazala, da energijske pijače pije več kot tretjina mladostnikov, od tega vsak šesti 11-letnik in vsak drugi 15-letnik. Po ocenah naj bi slovenski mladostnik v povprečju popil 2,5 litra energijskih pijač na mesec, kar Slovenijo uvršča v evropsko povprečje, starostna meja uživanja energijskih pijač pa se znižuje. Na NIJZ so spomnili tudi na raziskavo Zveze potrošnikov Slovenije med ljubljanskimi osnovnošolci pred tremi leti, ki je pokazala, da jim energijske pijače ponudijo celo starši sami, misleč, da gre za eno od brezalkoholnih pijač.

»Energijske pijače prinašajo le kratkotrajen učinek in dolgoročno škodijo vašemu zdravju. Ne dovolite, da vas te pijače ujamejo v past umetne energije, ampak se namesto tega raje osredotočite na gibanje in zdravo prehrano, kar pomaga ohranjati energijo skozi ves dan, brez hitrih vzponov in padcev, ki jih prinašata sladkor in kofein,« mladim svetujejo na NIJZ.