Vladna stran je sindikatom na pogajanjih pred tednom dni predlagala enoletni zamik pri začetku izvajanja plačne reforme in sočasne odprave plačnih nesorazmerij, kar je bilo načrtovano z začetkom leta 2024. Po uničujočih poplavah bo v letu 2024 napreč prednost imela sanacija države, je sindikatom sporočila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.

Kot je pojasnila v izjavi po današnjih pogajanjih, so nato konec tedna poslali sindikatom predlog dogovora s časovnico. Pričakovali so, da bodo danes dogovor parafirali in ga pozneje z vsemi sindikati tudi podpisali, a je današnja razprava »tekla v nasprotju s pričakovanji vladne strani«.

Po besedah ministrice so sindikati na načelni ravni sicer izrazili strinjanje, da je treba solidarno prispevati, torej tudi javni sektor, načeloma se strinjajo tudi s predlaganim zamikom implementacije. So pa, kot je dejala, ob načelnem strinjanju izrazili kar nekaj pogojev, za katere vladna stran ocenjuje, da v tem trenutku nanje ne more pristati.

Nekatera njihova pričakovanja se po ministričinih besedah namreč nanašajo tudi na leto 2024. Na to pa glede na sredstva, ki jih bo treba že v prihodnjem letu nameniti za odpravo škode po ujmah, vlada ne more pristati. »Ni realno pričakovati, da bi lahko karkoli v naslednjem letu namenili za plače v javnem sektorju. In to je tisto, kar želimo zelo transparentno prikazati in povedati in k čemur smo v bistvu pozvali tudi sindikate,« je poudarila ministrica.

»Ocenjujem, da je vladna stran danes popolnoma nepotrebno in nerazumljivo povzročila ta zaplet in enostransko prekinila pogajanja,« pa je dejal vodja pogajalske skupine dela sindikatov Jakob Počivavšek. Kot je poudaril, je zagotovo med javnimi uslužbenci zavedanje, da bo moral tudi javni sektor prevzeti svoj del bremena pri odpravi posledic poplav.

»Z nobenega stališča, ki ga je predstavila sindikalna stran, ni mogoče sklepati, da ni pripravljenosti na določen zamik implementacije plačnega sistema, je poudaril Počivavšek. Sindikati pa so po njegovih besedah danes tudi večkrat poudarili, da je v interesu sindikalne strani, da se pogajanja nadaljujejo po začrtani dinamiki in zaključijo čim prej, po možnosti do 15. oktobra.

So pa po njegovih navedbah sindikati jasno povedali, da se želijo o »dinamiki, ki bo zagotovo vključevala tudi vprašanje zamika implementacije plačnega sistema, dogovoriti v trenutku, ko bomo imeli na mizi dogovorjene vse vsebine, o katerih se pogajamo«. Gre za pričakovanje, »da bomo, ko se bomo strinjali z odložitvijo, vedeli, kaj bomo po odložitvi dobili in v kolikem času,« je pojasnil vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Štrukelj je tudi zanikal, da bi sindikati danes izražali pričakovanja po dvigu plače v letu 2024. So pa ob predvidenem zamiku izpostavili vprašanje tistih z najnižjimi plačami in pripravljenosti, da bi izpeljali vsaj nadomestilo za inflacijo, ki bo drugo leto realno zniževala plače v javnem sektorju, zlasti skupini J in drugim nižje plačanim. A se po njegovih besedah vlada do tega vprašanja ni opredelila.

Počivavšek je podobno pojasnil, da je bilo opozorjeno na to, da bodo nekatere skupine zaposlenih v javnem sektorju s tem odlogom prizadete in da je treba pogledati, na kakšen način bi se jim pomagalo v tem obdobju, ob napovedani relativno visoki inflaciji.

Ministrica je pojasnila, da bo o današnjih pogajanjih obvestila vlado »v najkrajšem možnem času«, vlada pa bo sprejela stališče, »kako nadaljevati ta pogajanja, če sploh«.