»Na sestanku se ni zgodilo nič tragičnega. Imeli smo korekten pogovor, pogajalski skupini sta predstavili svoja stališča,« je povedal velenjski župan in predsednik Združenja mestnih občin Slovenije Peter Dermol. »Zbližali jih nismo, smo se pa dogovorili, da prihodnji teden nadaljujemo pogovore.«
Kot smo poročali včeraj, naj bi bil minister za finance Klemen Boštjančič pripravljen dvigniti povprečnino s 700 na največ 750 evrov. Čeprav so ga prisotni župani včeraj večkrat izzvali, naj ponudi konkretne številke, je Boštjančič skrival svoje pogajalske karte. »Očitno še nismo tako daleč v pogajalskem procesu,« je dogajanje komentiral Dermol. »Upam, da bo minister prihodnji teden bolj konkreten. Prepričan sem namreč, da si tudi vlada želi najti rešitev, po kateri bi se razlike med občinami zmanjševale in ne povečevale.«
Predstavniki občinskih združenj so včeraj izvedeli vsaj eno spodbudno novico, in sicer, da je vlada odstopila od predvidenega varčevalnega ukrepa, s katerim bi ukinila državno sofinanciranje skupnih občinskih uprav.
Višji stroški občin
»Stališča so si še zelo vsaksebi, v vladi za zdaj še ne vidijo razlogov, da bi sledili našemu kompromisnemu predlogu. Vztrajajo, da morajo občine deliti usodo drugih proračunskih porabnikov. Ministru sem zato nanizal razloge, zakaj so med občinami in proračunskimi porabniki pomembne vsebinske razlike,« je povedal Vladimir Prebilič, župan Kočevja in predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS).
Prebilič je sicer potrdil željo po sklenitvi dogovora, vendar obenem izpostavil, da gre pri financiranju lokalnih skupnosti za resne zadeve, ki se vežejo na delo občin in potrebe prebivalstva, zato je dogovor smotrn, vsakršno polemiziranje v javnosti pa neproduktivno. Poudaril je, da so imele občine višje stroške pri izvajanju zakonskih nalog, denimo v vrtcih, ne nazadnje pa morajo ohraniti tudi investicijski potencial.
Glede na to, da so imele občine v tem letu zaradi lanske sklenitve dogovora s sindikati pri plačah zaposlenih v občinskih javnih zavodih za približno 50 milijonov evrov dodatnih stroškov, je predlagal, da se od razpoložljive dohodnine odšteje višina sredstev za plače, nato pa se jih na osnovi novega parametra razdeli med občine po novi lestvici deleža plač v javnih zavodih. Vsaki občini bi pripadal dodatek glede na delež plač v javnih zavodih v njihovi povprečnini oziroma primerni porabi. Ob tem je izpostavil še, da se lokalne skupnosti ne strinjajo z napovedano ukinitvijo sofinanciranja dela skupnih občinskih uprav, kar potrjuje tudi sklep predsedstva SOS.
Tudi Prebilič je potrdil informacijo, da Boštjančič ni predstavil približevalnega predloga glede dviga povprečnine. »Želim si, da bi prihodnji teden našli kompromis in da razplet ne bi bilo izsiljevanje dviga povprečnine v državnem zboru. Zdaj se moramo osredotočiti na sanacijo,« je povedal.
Podpredsednik SOS Gregor Macedoni je opozoril, da občine ne morejo sprejeti bistveno manjših proračunov. Poudaril je, da gre pri tem za resnične stroške, ki neposredno vplivajo na življenje ljudi. Opomnil je na omejen vpliv na oblikovanje zakonodaje in predvsem dogovorov s sindikati, kar neposredno vpliva na občinske proračune. Ta pomanjkljivost posledično povzroča visoke stroške, v tem primeru 50 milijonov evrov, ki so nastali zaradi povečanja plač zaposlenih v javnih zavodih, kar je občinam poleg že tako rastočih materialnih stroškov, na katere so vplivale cene energentov, še povečalo proračunsko breme.
Na Skupnosti občin Slovenije (SOS) so ob tem zapisali, da si država po besedah predstavnikov vladne pogajalske skupine želi doseči podpis dogovora o povprečnini. Obenem pa je minister za finance izpostavil, da pričakuje razumevanje tudi s strani skupnosti, saj bo v vsakem primeru velik del proračunskih sredstev namenjen občinam. Ponudil je približevalne predloge, izrazil pa je tudi zanimanje za predloge modela odprave anomalij pri financiranju občin, ki so jih pripravili v skupnosti občin. Pogovor se je tako sukal tudi okrog velikih razlik v financiranju med občinami, saj sistem izračunavanja povprečnine za nekatere občine ni korekten. Dermol je predlagal dvotirni sistem – povprečnino in nov model dodatka za plače uslužbencev v občinskih javnih zavodih.
Od države toliko sredstev,
kolikor je obveznih nalog
»Moj predlog, pri katerem vztrajam in tudi drugi s tem soglašajo, je, da moramo občine dobiti od države toliko sredstev, kolikor dobimo obveznih nalog,« pa je v pogovoru za Objektiv dejal ljubljanski župan Zoran Janković. »Občine pa smo si med sabo zelo različne. Občina, ki dobi največ na glavo prebivalca, dobi od države 1900 evrov, mi pa dobimo le 700 evrov povprečnine, potem ko nam odštejejo še razvitost, pa le še 623 evrov. Idealno bi bilo, da bi spremenili zakon in z njim določili, da občine, ki nimajo vrtcev ali gasilske brigade ali knjižnic, ne morejo dobiti povračila za vrtce, gasilce, knjižnice …, ampak so deležne zvišanja povprečnine samo za zagotavljanje delovanja tistih ustanov in nalog, ki jih imajo, ostalim pa se povprečnina zviša v celoti. Če bi tako pristopili, bi polno zvišanje povprečnine veljalo praktično za vse mestne občine, dodatno še za nekatere druge, recimo Domžale.«
Tak predlog so včeraj obravnavali tudi v nadaljevanju pogajanj, a vladna pogajalska skupina ga je, kot že rečeno, zavrnila.
