Ob dogovoru Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) in ministra za delo Luka Mesca o ohranjanju sistema študentskih bonov se je postavilo vprašanje, kako naj država študentom zagotovi kakovostno prehranjevanje. Dosedanje ankete med uporabniki študentskih bonov so pokazale, da se mladi večinoma prehranjujejo v subvencioniranih prodajalnah hitre prehrane. Po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) sta bili v letu 2022 med prejemniki sredstev na prvih dveh mestih podjetji Alpe-Panon (McDonald's) z 934.330 evri unovčenih subvencij in Žito maloprodaja z 906.836 evri unovčenih subvencij. Sledilo jima je podjetje Spar Slovenija s 699.538 evri unovčenih subvencij. Med posameznimi obrati (restavracijami in prodajalnami) je bil lani sicer na vrhu ljubljanski lokal Lipca – Indeks, kjer so študentje unovčili 263.365 evrov subvencij. Sledili so ljubljanski ponudniki: restavracija Interspar Vič z 255.287 evri subvencij, Halo Katra z 253.510 evri, Žito Bavarski dvor z 239.835 evri in Žito na kolodvoru z 239.779 evri unovčenih subvencij.
Kot izhaja iz dostopnih podatkov, je država lani za unovčene subvencije skupaj namenila skoraj 11,3 milijona evrov. Za leti 2023 in 2024 je bilo v okviru javnega razpisa, ki je bil objavljen lani, ponujenih manj sredstev – okvirno 8,8 milijona za letošnje in 6,6 milijona za prihodnje leto. Vendar je bilo že v osnovni razpisni dokumentaciji predvideno, da se bo finančna dinamika oziroma višina sredstev sproti prilagajala.
Mehanizmi za zagotavljanje kakovosti
»Višina subvencije za študentsko kosilo znaša 3,50 evra v januarju 2023 in se usklajuje na način in v roku, ki ga določa zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, oziroma drugi področni predpisi,« je bilo med drugim zapisano v razpisu. Po dostopnih informacijah subvencija trenutno znaša 3,86 evra na obrok. Kupnino za dražje obroke, denimo v dražjih restavracijah, imajo študentje možnost tudi doplačati. Razliko v takšnem primeru poravnajo iz svojih osebnih sredstev. Nedavna anketa, ki je bila izvedena v študentskih vrstah, je pokazala, da so mladi za zdravo prehranjevanje pripravljeni doplačevati po nekaj evrov na obrok.
Na MDDSZ zagotavljajo, da »s ciljem zagotavljanja čim bolj zdravih obrokov ministrstvo že pri pripravi javnega razpisa za izbiro ponudnikov študentske prehrane sodeluje z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje«. Poudarili so, da so v javnem razpisu določeni pogoji in merila zdrave prehrane, ki jih morajo upoštevati vsi ponudniki. Če zdrave prehrane ne zagotavljajo, jim država subvencioniranja obrokov ne odobri. Ministrstvo spodbuja gostince k ponujanju zdrave prehrane tudi tako, da bolj »zdravim« ponudnikom pri ocenjevanju vlog dodeli večje število točk.
Podrobna merila
»Glede na pravilnik o subvencioniranju študentske prehrane je ponudnik dolžan zagotavljati uresničevanje smernic zdravega prehranjevanja za študente z jedilniki, ki so objavljeni na spletni strani ministrstva, pristojnega za zdravje,« so dodali. Smernice so zbrane v obsežnem in podrobno sestavljenem dokumentu ministrstva za zdravje, v katerem je med drugim zapisano, da je treba izbrati tak postopek priprave, »s katerim ne bomo po nepotrebnem izgubljali pomembnih hranljivih snovi v živilih, hkrati pa bomo dosegli optimalne senzorične lastnosti pripravljenih obrokov hrane«. Dokument odsvetuje cvrtje ali pečenje pri zelo visokih temperaturah, svetuje uporabo kakovostnih rastlinskih maščob, dušenje ali kuhanje zelenjave v pari ... Strokovnjaki opozarjajo, da hrana ne sme vsebovati preveč soli, da morajo biti živila sveža oziroma kvečjemu hranjena v »dietnih« konzervah z malo ali nič dodane soli.
MDDSZ je pojasnilo, da nadzor nad ponudniki študentske prehrane izvajajo področne študentske organizacije. Če so pri nadzoru ugotovljene kršitve, lahko organizacije izrečejo pisni opomin, prepoved izvajanja subvencionirane študentske prehrane od enega meseca do največ šest mesecev ali odpoved subvencijske pogodbe.
Iz ŠOS so sporočili, da zaradi dopustov odgovorov na vprašanja, ki se nanašajo predvsem na nadzor nad kakovostjo prehrane, za zdaj ne morejo zagotoviti.
