Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) opozarja na slab položaj kmetijstva, ki ga dodatno poslabšujejo še zadnje podražitve vhodnih surovin. Dražja so semena, embalaža, krmila in gnojila. Z obžalovanjem sprejemajo tudi odločitev vlade, da ne bo podaljšala regulacije cen pogonskih goriv. Predsednik KGZS Roman Žveglič upa, da bo nova vlada v zvezi s tem ustrezno ukrepala. »Najprej obžalujemo, da je vlada deregulirala cene naftnih derivatov. Želimo, da te regulira, saj trg ne deluje. Predvsem pa si želimo, da bi kmetje bili oproščeni plačila trošarine za energente, ki se uporabljajo v kmetijski dejavnosti,« pravi Žveglič.
Odkupne cene zrasle, a stroški so zrasli še bolj
Za situacijo, v kateri so se znašli kmetje, to sicer ne bo dovolj. »To bo nevzdržno situacijo le ublažilo,« je dejal Žveglič. V KGZS zato od nove vlade in novega kmetijskega ministra pričakujejo bolj pravičen razrez cen v prehranski verigi. »Kmet je najšibkejši člen. Trgovci za vrat stiskajo industrijo, industrija pa kmeta, zato je ta na najslabšem. Lahko bi denimo uvedli označevanje artiklov, kjer bi bil viden razrez cen. Da bi bilo jasno zapisano, koliko dobi kmet, koliko industrija in koliko na koncu plača potrošnik,« predlaga.
Statistični podatki kažejo, da so bile cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih (odkupne cene) februarja povprečno za 19,2 odstotka višje kot pred enim letom, vendar ta rast še vedno zaostaja za dvigom cen vhodnih stroškov v primerjalnem obdobju. Te so bile namreč februarja povprečno za 20,1 odstotka višje kot pred letom dni. »Primerjava indeksov rasti odkupnih cen in cen vhodnih stroškov v kmetijski pridelavi kaže, da se razmere v kmetijstvu še kar naprej slabšajo v breme kmetov,« poudarjajo na KGZS. Žveglič je postregel z nekaj konkretnimi primeri: »V perutninarstvu so se krmila podražila za 100 odstotkov, embalaža za 40 odstotkov, cena jajc pa se je medtem dvignila le za šest odstotkov. V zelenjadarstvu je proizvodnja letos dražja za okoli 60 odstotkov, cene proizvodov pa so se zvišale za manj kot 10 odstotkov. Kmetje tega ne bodo prenesli. Zdaj so zelenjavo še sadili, če bo šlo tako naprej, pa je ne bodo več.« Kmetje se bojijo, da se bodo znašli v položaju, ko bodo morali izbirati, katera opravila izvesti in katerih ne.
Na mestu kmetijskega ministra želijo kooperativnega človeka
Da bo vlada kos številnim izzivom, je pomembno, da bo nov kmetijski minister dovolj kooperativen. »Od novega kmetijskega ministra si želimo, da bo predvsem znal poslušati, da bo kooperativen in da bo znal stvari organizirati,« je povedal Žveglič. Zbornica si na vodilnem položaju torej želi nekoga, ki se bo zavedal pomena kmetijstva in ki bo pripravljen sodelovati z nevladnimi organizacijami ter pri iskanju pravih rešitev za slovensko kmetijstvo prisluhniti različnim strokovnim mnenjem in jih upoštevati.
