Standardno anketno vprašanje, »katero stranko bi volili, če bi bile v nedeljo volitve?« je odprto: anketiranci torej brez priklica navedejo ime politične stranke, ki predstavlja njihovo volilno izbiro. Logarjevo Platformo sodelovanja je med takim anketnim postopkom navedlo 3,3 odstotka vseh anketirancev, ki se potem, ko iz prejetih odgovorov izločimo neopredeljene in tiste, ki ne bi volili, pretvorijo v 4,6-odstotno podporo med opredeljenimi anketiranci. To je za nastajajočo novo stranko zagotovo spodbuden rezultat, a je treba upoštevati, da je tudi posledica velike medijske pozornosti do Anžeta Logarja in njegove kolegice Eve Irgl, ki sta minuli teden sporočila, da sta izstopila iz SDS (v soboto se jima je na izhodu iz Janševe stranke pridružil še poslanec Dejan Kaloh).
Fenomen Platforme sodelovanja ni bistveno spremenil odnosa (opredeljenih) volilcev do drugih političnih strank. Volilna preferenca Gibanja Svoboda je sicer nižja, kot je bila prejšnji mesec, podpora stranki se je znižala za poldrugo odstotno točko (slabih deset odstotkov). Dobrih deset odstotkov nižjo podporo kot septembra ima tudi SD medtem ko se je naklonjenost Levici zvišala v obratnem razmerju. Nekaj slabša rezultata GS in SD in nespremenjena volilna preferenca SDS verjetno niso posledica nastopa Anžeta Logarja, bolj verjetno je, da je Logar predramil neopredeljene – tudi teh je za deset odstotkov manj, kot jih je bilo septembra.
Janševa SDS ima med volilci, ki vedo, koga bi volili, trenutno 34-odstotno podporo, daleč za njo pa zaostaja Svoboda z 22 odstotki opredeljenih glasov. Tema dvema strankama sledi skupina strank, ki so blizu 10-odstotni podpori: SD (10 odstotkov), Levica (9 odstotkov), NSi (8 odstotkov). Dve stranki sta a parlamentarnem pragu, poleg že omenjene Platforme je tudi Vesna s 4,4-odsotno podporo med opredeljenimi volilci. Nobena od teh dveh strank ni parlamentarna. Največ poslanskih mandatov bi po trenutnih rezultatih pripadlo SDS – 33.
Evropske službe so dobre za ratinge
Najnovejše merjenje priljubljenosti slovenskih politikov ni prineslo večjih premikov. Pet politikov je ocenjenih slabše in štirinajst boljše kot minuli mesec. Predsednica republike Nataša Pirc Musar z nekoliko boljšo oceno kot septembra ostaja na vrhu lestvice, pred evropskim poslancem Vladimirjem Prebiličem in predsednikom SD in gospodarskim ministrom Matjažem Hanom. Oba, Prebilič in Han, sta prejela opazno boljši povprečni oceni kot prejšnji mesec. Nekdanji poslanec SDS Anže Logar, ki je minuli teden napovedal ustanovitev lastne stranke, se je, tudi z opazno boljšo oceno kot septembra, uvrstil na četrto pozicijo, pred predsednico parlamenta Urško Klakočar Zupančič. Ljubljanski župan Zoran Janković je šesti, pred evropskima poslancema Matjažem Nemcem (SD) in Matejem Toninom (NSi). Zunanja ministrica Tanja Fajon je na lestvici zdrsnila za dve mesti in je deveta, pred (še enim evropskim poslancem) Marjanom Šarcem in poslancem Janezom Ciglerjem Kraljem.
Državni sekretar Milan Brglez je na začetku drugega dela lestvice. Sledi mu poslanec iz vrst NSi Jernej Vrtovec, ki je pridobil štiri mesta in je trinajsti. Šef SDS Janez Janša in Alenka Bratušek sta padla za eno, minister Luka Mesec pa za dve mesti. Na dnu razpredelnice sta novopečeni obrambni minister Borut Sajovic in poslanec Matej Tašner Vatovec, ki zapuščata družbo 22-ih najbolj priljubljenih politikov. Naslednji mesec ju bosta zamenjala Matej Arčon in Vida Čadonič Špelič, ki sta bila največkrat predlagana s strani anketirancev.
