Na ministrstvu za okolje so po razkritjih izsledkov interne revizije, ki priča o domnevnih nepravilnosti ekipe nekdanjega ministra Andreja Vizjaka, povedali, da so izsledke revizije predali komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Drugih posledic, ki bi nemara grozile nekdanjemu ministru, ker je bil uradna odgovorna oseba resorja, ki naj bi ob sestavljanju resornega proračunskega dokumenta prekršila nekaj zakonov in zanemaril javnost, za zdaj ni na vidiku. »Drugih uradnih postopkov ministrstvo za okolje in prostor ni sprožilo, bo pa s pristojnimi organi aktivno sodelovalo v vseh morebitnih postopkih ugotavljanja okoliščin in odgovornosti pristojnih oseb,« so na Dnevnikova vprašanja odgovorili na ministrstvu.
Na Dnevniku smo razkrili izsledke interne revizije, ki jo je po prevzemu resorja naročil minister Uroš Brežan. Ta je pokazala, kako je Vizjakova ekipa v nasprotju z več zakoni kar 1,5 milijona evrov iz podnebnega sklada kanalizirala k Vizjakovemu bivšemu oziroma bodočemu delodajalcu, družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS). Javni denar naj bi bil namenjen za ukrep, ki so si ga izmislili in ga spisali kar v tej družbi. Dobra novica je, da je ekipa Uroša Brežana že pred izvedeno revizijo posumila, da bi pri tem lahko prišlo do nepravilnosti, in je zato po svojem prihodu odpovedala pogodbo s HESS ter ukrep izključila iz programa porabe sredstev podnebnega sklada.
Ustaljene prakse ali sporne izjeme?
Spomnimo, revizorji so ugotovili, da v državi ni nobene pravne podlage za financiranje ukrepa, ki naj bi ga izvedla HESS. Zaman so iskali tudi investicijsko dokumentacijo; te ni nihče nikoli pripravil. S tem so na ministrstvu kršili »javnofinančne predpise, kar zakon o javnih financah obravnava kot prekršek«, so zapisali revizorji. V medresorsko usklajevanje je ministrstvo predložilo drugačen dokument kot v javno obravnavo ter s tem kršilo predpise glede sodelovanja javnosti, dokument pa je nenehno spreminjalo tudi med javno obravnavo in medresorskim usklajevanjem. Na ministrstvu naj bi, tako revizorji, prekršili tudi zakon o vodah in poslovnik vlade. Iz elektronskih sporočil, ki so del revizije, je razvidno, da je določene spremembe zahteval sam Vizjak.
Vizjak je v pogovoru za Dnevnik revizijo opisal kot »diskreditacijo« in zatrdil, da se je izločal iz zadev, povezanih s HESS, ter tako tudi pri dotičnem ukrepu ni osebno sodeloval. Potrdil pa je, da je sodeloval pri pripravi programa porabe sredstev iz podnebnega sklada. »Ne vem, kaj naj bi bilo narobe s tem, da minister vpliva na neki resorni dokument. Če bi bilo to prepuščeno zgolj strokovnim službam, se zadeve leta ne bi premaknile. Nazadnje se ključne zadeve usklajujejo na ravni ministrov, ti vplivajo na nastanek dokumentov,« je rekel.
Ali to drži, ali je res praksa, da bi na nastanek proračunskih dokumentov vplival sam minister, smo vprašali ministrstvo. »Skrbno ravnanje z viri, odpoved problematične pogodbe in zahteva po notranji reviziji so prakse, po katerih gre presojati ravnanje aktualnega ministra. O tem, kaj si mislijo o praksah prejšnjega ministra in vlade, so državljani svoje povedali na referendumu in volitvah, o morebitnih nezakonitih dejanjih pa bodo presojali pristojni organi. Vsak minister kot odgovorni za svoj resor odgovarja za vsako svojo odločitev,« so nam odgovorili.
Tradicija nepreglednosti
To ni bil edini sporni ukrep, ki je bil vključen v program porabe sredstev podnebnega sklada. Vodstvo ministrstva je trem načrtovanim hidroelektrarnam na srednji Savi namenilo 600.000 evrov, pri čemer revizorjem ni uspelo ugotoviti, »kaj naj bi ministrstvo financiralo na srednji Savi, v kakšnem obsegu in na katerih pravnih podlagah«. Inženirske storitve so tudi v tem primeru brez javnega razpisa oddali družbi Infra. Prvi nadzornik v tej družbi je Vizjakov prijatelj Martin Bratanič.
Okoljevarstvenikov razkritja niso presenetila. Že v preteklosti so opozarjali, da sklad za podnebne spremembe programov porabe sredstev ne sprejema in ne izvaja transparentno ter da nekateri ukrepi sploh ne naslavljajo podnebnih sprememb in niso niti v skladu z zakonsko določenimi nameni. »Večkrat smo opozorili na potrebo po spremljanju učinkov ukrepov, ki so financirani iz sklada. Ministrstvo javnosti ne obvešča o tem, koliko sredstev se nameni kateremu ukrepu in kakšne učinke pri prilagajanju na podnebne spremembe so ukrepi imeli,« je spomnila Barbara Kvac iz Focusa. »Po več letih opozarjanja upamo, da bo ta revizija vlado spodbudila vsaj k temu, da izboljša način sprejemanja programov ter poskrbi za poročanje o ukrepih in njihovih učinkih,« je dodala.
