Zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah, ki je začel veljati konec julija, je s ciljem razbremenitve upravnih enot in hitrejšega vstopa tujcev na trg dela odpravil krajevno pristojnost upravnih enot pri izdaji dovoljenj za prebivanje in delo tujcev. Hkrati je tudi poenostavil oziroma pohitril zaposlovanje tujcev. Ti lahko po novem začnejo delati že na podlagi potrdila upravne enote o vloženi vlogi in soglasja oziroma informativnega lista zavoda za zaposlovanje, torej jim ni več treba čakati na pravnomočni zaključek postopka na upravni enoti.

Preverili smo, kakšni so učinki interventnega zakona v praksi, se pravi, ali so se tujci oziroma delodajalci obrnili tudi na druge upravne enote (ne glede na prebivališče ali sedež); ali je reševanje zato hitrejše, zaostanki manjši; ali je zeleno luč za zaposlitev dobilo več tujih delavcev kot pred tem oziroma ali je njihovih vlog več in kakšne težave prinaša priseljevanje predvsem nizko plačane delovne sile. Na ministrstvu za delo ob tem svarijo pred tveganji nekontroliranega uvoza zlasti poceni delovne sile, ki lahko vodi v resne socialne in javnofinančne težave.

Zanimanje delodajalcev veliko

Iz podatkov Zavoda RS za zaposlovanje, ki v postopku izdaja soglasje k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo, izhaja, da so avgusta izdali 15 odstotkov več soglasij kot v enakem obdobju lani (skupno 2120). »Lahko govorimo o povečanem interesu, vendar je na podlagi enomesečnih podatkov težko sklepati, ali gre za bistveno povečan obseg novih vlog za zaposlitev tujcev ali za reševanje še nerešenih zadev, ki so po omenjenem zakonu prešle v reševanje na zavod,« ocenjujejo pristojni. Največ vlagateljev je s Kosova, sledijo tisti iz Severne Makedonije, Indije, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Nepala. Med dejavnostmi, v katerih se nameravajo zaposliti, prevladuje gradbeništvo, sledijo predelovalne dejavnosti in gostinstvo.

Na zavodu sicer opažajo izjemno zanimanje in obisk na organiziranih posvetih za delodajalce na temo novega zakona. Zavod bo od uveljavitve zakona pa do konca septembra izvedel kar 17 posvetov za delodajalce in druge zainteresirane – vsi so popolnoma zasedeni.

Odprava krajevne pristojnosti se (še) ne pozna

Na drugi strani pa na zavodu na podlagi podatkov o vlogah oziroma soglasjih še ne morejo potrditi, da bi vloge glede na odpravljeno krajevno pristojnost prejemali iz več različnih upravnih enot (UE) kot pred tem. Največ vlog še vedno prihaja iz UE Ljubljana, sledijo Maribor, Postojna, Kranj, Nova Gorica in Izola.

Na UE Ljubljana so avgusta prejeli 1362 vlog za enotno dovoljenje, kar je podobno kot mesec prej in kaže, da dodatnega navala vlog med dopustniškim časom (še) ni bilo, a tudi njihove preusmeritve ne. »Ukrep odprave krajevne pristojnosti pri pridobitvi bivalnih in delovnih dovoljenj za tujce se v obdobju od uveljavitve zakona še ne kaže v manjšem pripadu omenjenih vlog,« pravijo. Po njihovem je to sicer mogoče pripisati tudi dopustom in s tem povezani slabši seznanjenosti. Opažajo pa manj telefonskih klicev in elektronskih sporočil tujcev oziroma delodajalcev, ki so prej vztrajno preverjali, v kateri fazi so njihove vloge.

Nerešenih vlog imajo na UE Ljubljana še skoraj 17.800. Na mariborski UE pravijo, da se število vlog povečuje iz meseca v mesec, ne glede na interventni zakon. Ta jih ni razbremenil, saj zdaj prejemajo vloge tudi od strank s stalnim prebivališčem izven območja UE. Trenutno imajo približno 6000 nerešenih upravnih zadev s področja tujcev. Z interventnim zakonom se zaostanki niso zmanjšali. Na kranjski UE pravijo, da število vlog po uveljavitvi zakona ne odstopa, zaostanki pa se niso zmanjšali. Konec avgusta so imeli v reševanju blizu 1700 vlog. Da se z uveljavitvijo zakona zaostanki na področju tujcev niso zmanjšali, pravijo tudi na vrhniški UE. Prav tako ne opažajo bistvenega povečanja vlog po ukinitvi krajevne pristojnosti (na primer zaradi preusmeritve iz Ljubljane), se je pa število vlog v zadnjem mesecu vseeno malenkost povečalo. Po besedah ministrstva za javno upravo, kjer so spisali zakon, naj bi bila prav razbremenitev najbolj obremenjenih upravnih enot poglavitni cilj zakona. Toda podrobnejših podatkov o njegovih učinkih še nimajo; ti bodo na voljo sredi septembra.

Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije, ocenjuje, da je pričakovana pohitritev postopkov »na ravni skrajne teorije« in da problema ne bo mogoče rešiti, če ne bo kadra oziroma bo ta preslabo plačan.

Gospodarstvo ukrep podpira, ministrstvo za delo kritično

Zakon gre torej za zdaj predvsem na roko gospodarstvu, kjer so večkrat izpostavili nujnost hitrejših postopkov pri zaposlovanju tujih delavcev. Tako na gospodarski kot obrtno-podjetniški zbornici si zato želijo, da bi rešitve iz zakona, ki veljajo do konca septembra, podaljšali oziroma da bi ukrep postal sistemski, pri čemer pa nasprotujejo temu, da bi na delodajalce preložili tudi nekatere stroške integracije tujcev.

Na GZS pravijo, da je skrajšan postopek zaposlovanja tujcev učinkovit, vendar pa ne zadosti vsem potrebam v gospodarstvu, saj tak zaposleni na primer ne more biti napoten na delo v tujino. Da imajo zaradi tega težave zlasti prevozniki in tisti podjetniki, ki čezmejno opravljajo storitve, opozarjajo tudi na OZS.

Na ministrstvu za javno upravo bodo o morebitnem podaljšanju presojali šele po temeljiti analizi. Iz dela vlade oziroma koalicije je bilo že pred sprejemom slišati kritike, da je zakon pomanjkljiv, premalo premišljen in spisan predvsem po meri gospodarskih lobijev, ki želijo čim hitreje k nam pripeljati poceni tujo delovno silo. Kritični so zlasti na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zavedajo se sicer težav s pomanjkanjem delovne sile, a hkrati opozarjajo na nujnost integracije tujih delavcev in spoštovanja njihovih pravic. Državni sekretar Igor Feketija opozarja, da se moramo ob velikem številu izdanih dovoljenj za delo (lani 20.000) nujno vprašati, koliko delavcev in njihovih družin (čez leto dni imajo namreč pravico do združitve z družino) lahko sprejmemo na dostojen način, kje bodo stanovali, se zdravili, šolali, predvsem pa, kdaj in kako se bodo vključili v družbo, za kar je nujno znanje jezika.

»Država lahko poskrbi za tečaje in druge vsebine, delodajalci pa bodo morali omogočiti oziroma zagotoviti udeležbo svojih delavcev na teh tečajih,« pravi Feketija. Po njegovem se moramo vprašati tudi, kakšen gospodarski razvoj omogočamo s priseljevanjem predvsem nizko plačane delovne sile, ki predstavlja največji del priseljenih delavcev. »Nekontroliran uvoz delovne sile v takšnem obsegu lahko vodi v nedostojne razmere za priseljene delavce in v nekaj letih v resne socialne in javnofinančne težave Slovenije,« opozarja.