Ministrstvo za notranje zadeve je včeraj vendarle podpisalo pogodbo z družbo Minis za podiranje ograje na južni meji. Ograjo bo za sedem milijonov evrov odstranilo podjetje, ki jo je med letoma 2015 in 2018 postavilo in za to od države prejelo dobrih devet milijonov evrov. Podpis pogodbe z žalskim podjetjem ne bi bil presenetljiv, če se ne bi po zaključku razpisa pojavili očitki, da je bil Minis ob potegovanju za posel v privilegiranem položaju.
Politično obračunavanje?
Kot je razkril Dnevnik, je javno naročilo za odstranitev ograje na južni meji ministrstvo za notranje zadeve objavilo novembra lani. Poleg Minisa so se prijavili še podjetje Mensel iz Ljubljane, ki je v minulih letih ograjo vzdrževalo, podjetje Garnol in samostojni podjetnik Franc Mačerol iz Žužemberka, ki je oddal daleč najcenejšo ponudbo, vredno dva milijona evrov. Minisova sedemmilijonska ponudba je bila druga najcenejša, a so kljub temu izbrali Minis, saj je v nasprotju z Mačerolom predložil finančno zavarovanje za resnost ponudbe v višini 100.000 evrov. Ponudbi podjetij Garnol in Mensel sta bili vredni blizu deset milijonov evrov. Okoliščine razpisa so bile nenavadne, saj na ministrstvu kljub poizvedovanju ponudnikov niso hoteli objaviti poteka trase ograje. Ponudniki tako niso imeli enakih izhodiščnih podatkov, kvaliteta posamezne ponudbe in cena pa sta odvisni predvsem od informacije, kje bi bilo treba ograjo odstraniti in kakšna je situacija na terenu. S temi podatki je poleg Minisa razpolagalo le podjetje Mensel.
Na pobudo predsednika parlamentarne preiskovalne komisije Jerneja Vrtovca so o ozadju razpisa razpravljali tudi poslanci. Minisova pravna zastopnica Nina Bojović je tedaj rekla, da »se podjetje Minis uporablja za politično obračunavanje, ki so ga sprožila konkurenčna podjetja, ki financirajo eno od strank, ki so danes v državnem zboru«. Čeprav ni hotela razkriti, za katero podjetje in stranko gre, je imela verjetno v mislih podjetje Garnol, ki ga lastniško obvladuje Jurij Krč. Podjetje je povezano s stranko NSi, saj je bil nekdanji podpredsednik NSi, danes pa predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak do leta 2020 (polovično) zaposlen v Garnolovem hčerinskem podjetju T-2. Iz Garnola na Dnevnikova novinarska vprašanja o povezavah podjetja s stranko NSi v zakonskem roku niso odgovorili.
Minister Boštjan Poklukar je takrat naročil interno revizijo, da bi razčistili, ali je razpis potekal v skladu z zakonom. Nekateri mediji so poročali, da naj bi notranja revizija odkrila več nepravilnosti, a so z ministrstva včeraj sporočili, da revizija ni odkrila takšnih nepravilnosti, na podlagi katerih bi lahko ministrstvo zakonito odstopilo od podpisa pogodbe z Minisom. »Iz ugotovitev končnega revizijskega poročila ne izhajajo zadržki, da pogodbe z izbranim ponudnikom ne bi mogli skleniti,« so zapisali.
To ni presenetljivo: po naših neuradnih informacijah sta po zaključenem razpisu Minisovo ponudbo pregledala Mensel in Garnol, a se nobeden od njiju ni odločil za revizijo pred državno revizijsko komisijo, kar pomeni, da sta tudi sama presodila, da v postopku ni bilo zakonskih nedoslednosti.
