»V ponedeljek bomo v isti sestavi nadaljevali pogovore. Naš cilj je poiskati pot, kako v najkrajšem času priti do povprečja EU,« je glede zahtev kmetov po takojšnjem dvigu odkupnih cen mleka za pet centov po litru minuli petek obljubil kmetijski minister Jože Podgoršek, ki je v prostorih ministrstva gostil predstavnike mlečne verige, torej mlekarn, zadrug, kmečkega sindikata, kmetijske in živilske zbornice ter trgovcev. Pred kamerami in več kot petdesetimi protestirajočimi proizvajalci mleka je napovedal, da bo naslednji sestanek v isti sestavi 28. marca, in sicer v prostorih gospodarske zbornice. Sestanek je v ponedeljek sicer bil, vendar ne na gospodarski, ampak na kmetijski zbornici, minister pa je nanj poslal le dva svoja uradnika. Ko so televizijske kamere ugasnile, si je namreč premislil.
AVK odkupovalce žit sumi kartelnega dogovarjanja
Jože Podgoršek se je morda ustrašil Javne agencije za varstvo konkurence (AVK), ki zaradi suma, da naj bi lani usklajeno določali odkupne cene pšenice, vodi postopek proti petim odkupovalcem. To so podjetja Mlin Korošec, Mlinopek, Mlinotest, Panvita in Žito. AVK namreč meni, da je izkazana verjetnost, da naj bi se omenjena podjetja dogovarjala in si izmenjala informacije o odkupni ceni pšenice ter nato usklajeno ravnala pri določanju odkupnih cen.
Prehranski varuh Igor Hrovatič je ocenil, da se lahko nedovoljena ravnanja oziroma omejevanja, kot jih določata zakon o preprečevanju omejevanja konkurence in 101. člen pogodbe o delovanju EU, pretežno dogajajo horizontalno med deležniki v verigi, v konkretnem primeru torej med mlinarji. »V zadnjih letih so kot nedovoljeno ravnanje razumeli tudi delovanje deležnikov v verigi preskrbe s hrano po vertikali, v obliki verig, kot so žitna in zelenjavna, zaradi česar so te verige prenehale delovati,« je poudaril varuh. Toda po njegovem je delovanje deležnikov v okviru verig predstavljalo način povezovanja deležnikov v verigi preskrbe s hrano, ustvarjanja poštenega poslovnega okolja in je prispevalo k izboljšanju proizvodnje ali k razdelitvi dobrin. Hrovatič je zato deležnike, ki so delovali v žitni in zelenjavni verigi, pozval, naj oživijo njuno delovanje, vendar skladno z zakonodajo. »Koristi obeh verig so namreč neprimerno večje kot koristi omejitev, ki jih prinaša zakonodaja,« je prepričan prehranski varuh. Hkrati pričakuje ustrezen in trezen dogovor tudi v verigi preskrbe z mlekom, saj so odkupne cene mleka v Sloveniji na evropskem dnu. Nižje kot pri nas so le še na Portugalskem.
»Socializma nikakor konec«
Minister Podgoršek je minuli petek dejal, da bi bilo preveč optimistično, če bi že prvi sestanek zapustili z dogovorom o dvigu odkupne cena mleka za pet centov, »je pa naš cilj poiskati pot, kako v čim krajšem času z odkupno ceno priti do evropskega povprečja«. To, da bi odkupno ceno mleka določili kar v sejni sobi kmetijskega ministrstva, je presenetilo celo nekatere kmete. Pridelovalec zelenjave Ivan Bučar je tako na svojem profilu facebooka zapisal: »Do danes nisem vedel, da v tržnem gospodarstvu ceno mleka določa minister. Socializma nikakor konec.«
Očitno so se tega zavedli tudi sodelujoči na petkovem sestanku, saj naj v ponedeljek na njegovem nadaljevanju o dvigu odkupne cene mleka ne bi govorili, čeprav so ga sklicali prav s tem namenom. Pogajanja (in ne dogovor) o dvigu odkupne cene mleka naj bi tako potekala med zadrugami in drugimi organizatorji odkupa na eni strani ter mlekarnami na drugi (na ponedeljkovem sestanku so bili predstavniki štirih mlekarn). Mlekarne se morajo potem za višjo ceno izpogajati s trgovci, katerih predstavniki so bili v ponedeljek prav tako navzoči v prostorih kmetijske zbornice. Nenapisano pravilo pa naj bi bilo, da če se odkupna cena pri kmetu dvigne za en cent, bo potrošnik v trgovini zanj plačal sedem centov več. Torej sedemkrat več, kot bi dobil kmet.
