Z anketo smo želeli ugotoviti, ali javnost ocenjuje, da se je kvaliteta življenja kaj spremenila, odkar je vlado prevzela ministrska ekipa z Robertom Golobom na čelu. Nismo pa želeli, da bi anketiranci to vprašanje preveč povezovali s svojimi političnimi preferencami. Zato v anketi sodelujočim niso omenjali dveh let Golobove vlade, ampak so jih preprosto prosili, naj kakovost svojega življenja primerjajo s tisto pred dvema letoma in ocenijo, ali zdaj živijo bolje ali slabše kot poleti leta 2022. Večina, 58,1 odstotka vprašanih, je odgovorila, da živijo enako kot pred dvema letoma. Da živijo bolje, jih je ocenila dobra desetina, 11,7 odstotka. Opazen delež anketiranih, 29,3 odstotka, pa je ocenilo, da živijo slabše. Če povzamemo – približno desetina jih živi bolje, tri desetine slabše, večina pa ne vidi razlike.
Denar je pomemben, ni pa vse
Da bi si lahko razložili, zakaj so anketiranci svojo kvaliteto življenja ocenili tako, kot so jo, so tiste, ki so navedli, da živijo bolje, vprašali še, zakaj živijo bolje, in tiste, ki živijo slabše, zakaj živijo slabše. Pokazalo se je, da so najpomembnejši dejavnik pri ocenjevanju kvalitete življenja prihodki gospodinjstva. Med tistimi, ki živijo bolje, jih je največ, 43,2 odstotka, povedalo, da je to zato, ker so se izboljšali prihodki v njihovem gospodinjstvu. Še bolj je denarni vidik pomemben pri tistih, ki živijo slabše, saj jih je med njimi kar 57,6 odstotka kot razlog navedlo zmanjšanje prihodkov gospodinjstva.
Ni pa denar vse. Za oceno kvalitete življenja je očitno pomembno tudi splošno stanje v družbi. Kdor meni, da se je to poslabšalo, bo bolj verjetno ocenil, da tudi sam živi slabše. Med našimi anketiranci je takih 28,3 odstotka. Kdor pa ocenjuje, da se je splošno stanje v družbi v zadnjih dveh letih izboljšalo, bo morda tudi za svoje življenje ocenil, da je boljše. V naši anketi je takih 27,2 odstotka.
Vsi drugi dejavniki presenetljivo igrajo bistveno manjšo vlogo. Denimo zdravje. Takih, ki pravijo, da jim gre slabše, zato ker so zboleli, je 6,3 odstotka, takih, ki jim gre bolje, zato ker so ozdraveli, pa 4,2 odstotka. Delo očitno pogrešamo samo takrat, ko ga izgubimo. Takih, ki jim gre slabše, zato ker nimajo dela, je 2,4 odstotka, nihče pa ni rekel, da mu gre bolje, zato ker je dobil delo.
Nezadovoljstvo na vasi
Nazadnje so sodelujoče v anketi vprašali še, katero stranko so volili pred dvema letoma. Rezultati so precej podobni dejanskemu izidu volitev leta 2022, tako da lahko ocenimo, da so naši anketiranci tudi na to vprašanje večinoma odgovorili po resnici. Jih pa 17,3 odstotka na vprašanje ni hotelo odgovoriti. Vprašanje je bilo namenjeno predvsem temu, da se pokaže, koliko je politična izbira posameznika vendarle povezana z njegovo oceno kakovosti življenja.
Križanje odgovorov o kvaliteti življenja in volilni izbiri pred dvema letoma pokaže nekaj razlik med volilci različnih strank, vendar manjše, kot bi pričakovali. Za volilce vseh večjih strank velja, da večina živi enako kot pred dvema letoma. Med volilci pred dvema letoma zmagovite stranke Gibanje Svoboda jih 65 odstotkov pravi, da živijo enako, 15 odstotkov jih živi bolje, 20 odstotkov pa slabše. Med volilci takrat drugouvrščene SDS jih enako živi 52 odstotkov, bolje le 2 odstotka, slabše pa kar 43 odstotkov. S tem so volilci SDS največji razočaranci – skupaj s sicer maloštevilnimi volilci stranke Vesna, kjer je takih, ki ocenjujejo, da živijo slabše, prav tako 43 odstotkov. Zanimivo je, da so volilci opozicijske NSi videti bolj zadovoljni kot volilci koalicijske SD. Med prvimi jih 30 odstotkov živi bolje in 9 odstotkov slabše, med drugimi jih bolje živi 19 odstotkov, slabše pa 26 odstotkov. Najbolj zadovoljni s svojim življenjem v zadnjih dveh letih pa so volilci stranke Levica – da živijo bolje, jih pravi 44 odstotkov, da živijo enako 37 odstotkov in da živijo slabše 19 odstotkov. S tem so volilci Levice edini, pri katerih je najpogostejši odgovor, da živijo bolje.
Strankarske preference so torej do neke mere povezane s tem, kako ljudje doživljajo kvaliteto svojega življenja, niso pa najpomembnejše. Za poglavitno ločnico se je pokazalo nekaj drugega: razkorak med mestom in vasjo. Med tistimi, ki pravijo, da živijo bolje, jih je 67 odstotkov iz urbanih naselij in 33 odstotkov iz ruralnih. Na nasprotni strani, med tistimi, ki pravijo, da živijo slabše, pa je ravno obratno – iz urbanih naselij jih je 36 odstotkov, iz ruralnih pa 64 odstotkov. Od kod taka razlika med mestom in vasjo, predvsem pa zakaj so na vasi toliko bolj nezadovoljni s kvaliteto življenja, je samo iz podatkov v anketi težko sklepati. Lahko pa domnevamo, da gre po eni strani morda za to, da se je njihov materialni položaj v dveh letih dejansko nekoliko poslabšal, po drugi strani pa za to, da Golobova vlada problemom podeželja in kmetijstva posveča mnogo manj pozornosti kot prejšnja Janševa vlada. Pa še počasna sanacija po lanskih avgustovskih poplavah prizadeva skoraj izključno ruralna območja.
