Kolesarjenje je priljubljen način preživljanja prostega časa in okolju prijazna alternativa osebnim avtomobilom. S kolesom v Sloveniji še vedno opravimo več kot polovico poti krajših od petih kilometrov. Po podatkih Statističnega urada smo Slovenci leta 2017 opravili 1,5 odstotka dnevnih poti s kolesom, leta 2021 pa 2,2 odstotka.

S kolesarjenjem praviloma izboljšamo svoje fizično in psihično zdravje, vendar pa smo predvsem v mestih na kolesu bolj kot v avtomobilu izpostavljeni urbanim okoljskim stresorjem, kot so onesnažen zrak, hrup in visoke temperature.

Vpliv dolgoročnega vdihavanja onesnaženega zraka, hrupa in visokih temperatur

V zadnjem desetletju so številne klinične študije dokazale povezavo med izpostavljenostjo urbanim okoljskim stresorjem in različnimi negativnimi učinki na zdravje. Eden od najbolj očitnih je vpliv dolgoročnega vdihavanja onesnaženega zraka, ki lahko privede do množice dihalnih obolenj, je pojasnil raziskovalec Rok Novak, ki ukvarja predvsem z onesnaženjem zraka.

Vedno bolj pogost stresor je tudi visoka temperatura, ki na nas še bolj vpliva v mestih, kjer zaradi grajenega okolja v večji meri občutimo vročino. Problematičen je še hrup, ki lahko negativno vpliva na psihično in fizično zdravje človeka. »Posebnost hrupa je, da se ga pogosto sploh ne zavedamo in ga podzavestno odmislimo, čeprav je škodljiv tako kot vsi ostali stresorji,« je dodal Novak.

Na institutu so zato v okviru štiriletnega projekta URBANOME vzpostavili »urbani kolesarski laboratorij,« s katerim želijo po besedah Novaka preučiti, v kolikšni meri so kolesarji izpostavljeni urbanim okoljskim stresorjem na različnih poteh v mestu.

»Vedno večjo priljubljenost kolesarjenja na kratkih razdaljah bi lahko pripisali večji okoljski ozaveščenosti in želji po bolj zdravem načinu življenja,« meni Maria Alejandra Rubio iz Kolumbije, ki kot doktorska študentka na IJS sodeluje pri projektu.

Raziskovalce na institutu pri tem zanima predvsem, kako okolje vpliva na posameznikove odločitve pri kolesarjenju. Za analizo so izbrali primerjavo med kolesarjem po manj prilagojenih mestnih trasah in po t. i. »zelenih kolesarskih koridorjih«, območjih umirjenega prometa z nižjo omejitvijo hitrosti in jasno označenimi ter varnimi kolesarskimi stezami.

Podatke zbirajo s pomočjo prostovoljnih kolesarjev

V samo središče raziskav so pri projektu postavljeni prostovoljni kolesarji, ki zbirajo podatke o urbanih okoljskih stresorjih. Vsakega prostovoljca raziskovalci opremijo s tremi komercialnimi merilnimi napravami za kakovost zraka, temperaturo, hrup in srčni utrip, ter jih med kolesarjenjem spremljajo 14 dni.

Merilne naprave sicer spadajo v nižji cenovni razred in opravljajo manj zanesljive in natančne meritve, zato jih je potrebno pogosto kalibrirati in meritve primerjati z boljšimi napravami. »Zavedati se je treba tudi, da te naprave niso namenjene zdravstvenim zaključkom, vendar jih uporabljamo z namenom iskanja vzorcev oz. trendov,« je opozoril Novak.

Prostovoljci pa niso vključeni le kot zbiralci podatkov, temveč so del raziskave od začetka do konca. »Zaradi tega pristopa ljudje čutijo večjo pripadnost in rezultate vzamejo za svoje. Poleg tega jih tudi bolje razumejo in lažje spremenijo svoje navade, kot da bi le nekje prebrali priporočila,« je prednosti občanske znanosti pojasnil Novak.

Intervjuji tudi med vožnjo s kolesom

Med podatki, ki jih med kolesarjenjem pridobivajo prostovoljci, raziskovalci vzorce in povezave iščejo s pomočjo računalniških modelov. Da bi lahko številčne meritve lažje interpretirali in jih kontekstualizirali, so se odločili poseči po nekaterih elementih družboslovnega raziskovanja, je izpostavil Novak.

Po besedah raziskovalke Rubio trenutno vpeljujejo koncept intervjuja med vožnjo oz. »ride-along« intervjuja, pri katerem prostovoljce med kolesarjenjem sprašujejo o njihovem počutju, vtisih in razlogih za njihove odločitve. »S tem želimo predvsem bolje razumeti miselni proces kolesarjev pri izbiranju svojih tras. Ocenjujemo tudi, v kolikšni meri se posamezniki zavedajo okoljskih stresorjev in kako to vpliva na njihove odločitve.«

Te izsledke lahko, kot je pojasnil Novak, nato združijo z meritvami mobilnih merilnih naprav v t. i. agentne računalniške modele, kar surovim podatkom da veliko več pomena. »Z njimi lahko učinkovito simuliramo obnašanje ljudi in opazimo vzorce, ki jih v družbi drugače ne bi zaznali.«

Podatki pomembni tako za posameznike kot odločevalce o okoljski in prostorski politiki

Poznavanje teh družbenih vzorcev pa je ključno tako za posameznike kot odločevalce, ki sprejemajo odločitve o okoljski in prostorski politiki. S končnimi zaključki raziskave bodo posamezniki bolje poznali lastnosti svojega okolja in po potrebi prilagodili vsakodnevne aktivnosti, da bodo manj izpostavljeni onesnaženju.

»Po drugi strani pa lahko posamezniki, opremljenimi s temi podatki, bolj jasno oblikujejo zahteve do odločevalcev in s tem hitreje dosežejo premike v prostorski politiki,« je dejal Novak.

Kot je dodala Rubio, je kolesarjenje ena od najboljših trenutno dostopnih rešitev za okoljske in mobilnostne izzive, s katerimi se soočajo urbana območja. »Vendar če želimo, da se ljudje namesto v avto raje usedejo na kolo, moramo na kolesarskih poteh zagotoviti dobro počutje, zdravje, varnost in udobje. V prihodnosti bo kolesarjenje namreč ključnega pomena pri ustvarjanju odpornih, živahnih in trajnostnih urbanih okoljih po vsem svetu,« je še zaključila raziskovalka.