Sindikati javnega sektorja, člani pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov, ki jih vodi Jakob Počivavšek, imajo dovolj vladnega zavlačevanja v pogajanjih o plačni reformi in odpravi plačnih nesorazmerij, zato so napovedali zaostrovanje sindikalnih aktivnosti v decembru. O tem, v kakšni obliki in kdaj bodo potekale, bodo še sporočili, je pol ure pred začetkom mini koalicijskega vrha, na katerem bodo predsedniki koalicijskih strank razpravljali o morebitni rekonstrukciji vlade in izpolnjevanju koalicijskih zavez, pred vladno zgradbo sporočil Počivavšek. Ali se jim bo pri zaostrovanju pridružila tudi Konfederacija sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Branimir Štrukelj, naj bi bilo znano še danes, saj se, po naših neuradnih informacijah, o tem sindikati, člani KSJS, ravnokar odločajo.
V sindikatih so razočarani, da tudi več tednov od poziva vladi, naj se opredeli do njihove zahteve po umiku določila o neusklajevanju plač v javnem sektorju z inflacijo v prihodnjem letu iz zakona o izvrševanju proračuna, niso dobili odgovora, ali je to pripravljena narediti. Posledično stojijo tudi pogajanja o plačni reformi. V Počivavškovi pogajalski skupini zato ponavljajo zahtevo po umiku omenjene določbe, »ki onemogoča dogovor o usklajevanju vrednosti plačnih razredov v letu 2024«. Prav tako zahtevajo, ne glede na morebitno rekonstrukcijo vlade, takojšnje nadaljevanje pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Od vlade pričakujejo, da bo vladna pogajalska skupina, ki trenutno zaradi odstopa ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik nima vodje, polno operativna, s pogajalskim mandatom, ki bo omogočal sklenitev dogovora.
Počivavškova pogajalska skupina ima tudi jasne zahteve; vrednost plačnih razredov naj se uskladi z višino letošnje inflacije marca 2024, plačna nesorazmerja naj se odpravijo na način, da se uvrstitve delovnih mest poviša za šest plačnih razredov glede na uvrstitve v dogovoru iz leta 2018, nov plačni sistem, vključno s plačno lestvico, na kateri se bo prvi plačni razred začel na ravni minimalne plače, pa naj se v celoti realizira najkasneje do konca junija prihodnje leto.
Medtem ko se v Počivavškovi skupini še odločajo o nadaljnjih potezah, je Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije napovedal, da bo na upravnih enotah zaradi nevzdržnih razmer, na katere opozarjajo že leta, 15. novembra potekala celodnevna stavka. Maja je na največji upravni enoti, v Ljubljani, že potekala enourna opozorilna stavka.
Pogačar: Sindikati so tisti, ki so v pogajanjih postavili ultimat
Na vladni strani zanikajo navedbe sindikatov, da so razlogi za prekinitev pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij na njeni strani. Sindikati so namreč tisti, ki so v pogajanjih postavili ultimat, je v izjavi za javnost poudaril generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar.
Pogačar je dejal, da je prenova plačnega sistema javnega sektorja tako v interesu sindikatov kot tudi vlade. Pojasnil je, da se pogajajo o dveh sklopih. Na eni strani je prenova samega sistema s sprejetjem novega zakona o sistemu plač in v tem delu so po njegovih besedah v preteklih šestih mesecih v okviru socialnega dialoga naredili ogromen napredek in je večina zakona že usklajena.
Drugi del so pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij oziroma, poenostavljeno, za pogajanja o zvišanju plač v javnem sektorju, je dejal. Tako je vlada v septembru sindikatom predstavila predlog, »po katerem se zvišajo plače vsem v javnem sektorju, seveda v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi«. Septembra, takoj po avgustovskih poplavah, pa je sindikalni strani dodatno jasno sporočila, da zaradi odprave posledic avgustovske naravne nesreče v letu 2024 ne bo poviševanja plač v javnem sektorju, ker za to enostavno ni javnofinančnih zmožnosti, je pojasnil.
Sindikalna stran je po njegovih besedah predlog vlade v celoti zavrnila, na pogajanjih pa vladni strani postavila ultimat, da se pogajanj ne bo udeleževala, dokler ne bo umaknjen člen v zakonu o izvrševanju državnega proračuna, ki določa, da se v letu 2024 plače v javnem sektorju ne bodo uskladile. »To je ultimat in ko postaviš ultimat v pogajalskem procesu, težko rečeš, da je vladna stran prekinila pogajanja,« je poudaril Pogačar.
Če želijo tudi v prihodnje zagotavljati javne storitve za prebivalce, pa se mu zdi pomembno, da bi pogajalski proces tekel naprej, tako glede prenove plačnega sistema, kot je na določenih mestih absolutno upravičeno tudi zvišanje plač v javnem sektorju, je dejal.
Po oceni Pogačarja stavka skrajno sredstvo, ki ni nikomur v interesu
Da vlada po odhodu ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik zaenkrat še ni imenovala novega vodje vladne pogajalske skupine, po njegovih besedah ne more biti razlog za prekinitev pogajanj. Nenazadnje so po njenem odstopu pogajanja še potekala, vodila pa jih je državna sekretarka Mojca Ramšak Pešec.
Predsednik vlade Robert Golob je sicer po vrhu koalicije danes povedal, da je o tem vprašanju v torek govoril z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem, ki začasno opravlja tudi vlogo ministra za javno upravo, in da se bodo na to temo znova dobili prihodnji teden. Minister mu je povedal, da se s tem vprašanjem ukvarja. A več premier ni želel komentirati, saj se nikoli ne pogaja prek medijev, ampak vedno za pogajalsko mizo.
Po napovedi sindikata državnih organov, da bodo zaposleni na upravnih enotah 15. novembra stavkali, je Pogačar dejal, da je stavka skrajno sredstvo, ki ni nikomur v interesu, ne zaposlenim, ne prebivalcem in tudi ne ministrstvu. Predstavnike sindikata bodo zagotovo še pred napovedanim datumom stavke povabili na pogovore. »Vsaka stran si mora v skladu z zakonom o stavki v času od napovedi stavke prizadevati za mirno reševanje sporov, vladna stran se bo tega držala,« je še zagotovil Pogačar.
