Na cesti med Škofljico in Turjakom so včeraj povozili dva medveda. Eden je poginil, drugi ne. Ranjenega in morda nevarnega medveda lovci ne bodo načrtno iskali, sistem iskanja ranjenih živali je namreč pred leti klavrno propadel.
Na cesti med Turjakom in Pijavo Gorico je včeraj ob šestih zjutraj voznik z osebnim vozilom trčil v odraslega medveda, ta je po trčenju poginil. Za kadaver so poskrbeli turjaški lovci, odnesli so ga s ceste in zakopali. Prav tako včeraj se je zgodila še ena prometna nesreča z udeležbo medveda, in sicer na isti cesti Ljubljana–Kočevje, le kakih 500 metrov naprej proti Ljubljani. V trku avta in medveda med odcepoma za Vrh nad Želimljami in za Gradišče je medved preživel in pobegnil v gozd. Obstaja resna nevarnost, da je kosmatinec poškodovan in kot tak predstavlja nevarnost tudi za ljudi.
Na ljubljanski policijski upravi so potrdili, da gre za dva različna medveda. Nenazadnje se je nesreča pri Turjaku, v kateri je medved poginil, zgodila nekoliko prej kot tista pri Gradišču. Za poginulega medveda je poskrbela Lovska družina Turjak. »Šlo je za samca, težkega okoli sto kilogramov. Mi smo ga prevzeli in ga bomo zakopali. Samo na našem koncu vsako leto beležimo v povprečju dva taka dogodka, ko pride do trčenja vozila z medvedom. Veste, ta naša cesta je zelo prometna, hitrosti so visoke, gre pa za območje, kjer je medvedov precej,« je pojasnil Milan Podlogar, starešina LD Turjak. Bil bi zelo v skrbeh, če medved ne bi poginil. »Potem bi imeli resno težavo. Imeli bi ranjeno zver, nevarno za človeka. Jaz ne bi pustil, da bi ga šli naši člani zasledovat, saj je to prevelika odgovornost.«
Prav to se je zgodilo nekaj sto metrov severneje, ko je avto trčil v medveda, ta pa je odhlačal v gozd. Kakšno je njegovo stanje in ali je nevaren za ljudi, ne ve nihče.
Gre za območje, ki spada pod okrilje Lovske družine Škofljica. Tudi na njihovem območju vsako leto zabeležijo vsaj en trk z medvedom. »Drži. Imamo težavo. Veliko in precej težko težavo. V državi trenutno ni nikogar, nobene ustanove, nobene organizacije, ki bi poskrbela za iskanje in odstrel ranjenega medveda. V LD Škofljica smo to do nedavnega delali prostovoljno, potem pa račun za storitev izdali ministrstvu za naravne vire in prostor, kjer pa so nas odpravili z odgovorom, da je to pač naša dolžnost. Pa ni. Gre za zelo nevarno početje in tudi za precej visoke stroške. Saj nič ne rečem, trenutno je odprt lov na medveda in če ga bo kdo od naših članov z visoke preže videl, ga bo pač tudi ustrelil, iskali ga pa ne bomo,« je pojasnil starešina LD Škofljica Mitja Spindler. Kako nevaren je lahko povoženi medved, Spindler težko ugiba. »Načeloma gre za veliko zver, poškodbe si lahko sama zelo dobro zaceli. Če pa je poškodba hujša, in tega ne vemo, imamo nekje v naših gozdovih medveda, ki je v bolečinah in ki je tečen. Če pride do srečanja s človekom, se bo skoraj gotovo umaknil. Če pa je tako poškodovan, da se ne bo mogel, lahko pride do resnega incidenta in medved lahko napade,« je bil zelo jasen Mitja Spindler.
Intervencijske skupine za odstrel ni več
Oba naša sogovornika sta sistemske vrzeli iskanja in odstrela ranjene zveri pojasnjevala podobno. Pred leti je za iskanje in odstrel obstajala posebna skupina poklicnih lovcev, ki je delovala pod okriljem Zavoda za gozdove, a so jo ukinili in zdaj to ostaja odprt, a očitno pereč problem. Po naših podatkih je šlo za skupino 15 ljudi, ki so sredi leta 2021 protestno odstopili, saj njihov status ni bil zakonsko urejen.
Vprašanja, kako ta problem rešiti in zakaj je do njega sploh prišlo, smo naslovili tako na Lovsko zvezo Slovenije (LZS) kot na pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor. Na LZS so potrdili, da intervencijske skupine za odstrel že nekaj časa ni več. »Zato zdaj na kraj nesreče z medvedom pošljejo lokalnega lovca, ki pa za takšno delo ni zavarovan. Lovcu v primeru, da ga napade ranjeni medved, ne pripada odškodnina. Če pa gre pri njegovi intervenciji kar koli narobe, pa velja za odškodninsko odgovornega.« Lovska zveza Slovenije pričakuje, da bo država izpolnila svoje obveznosti in zavarovala ljudi, ki opravljajo javno službo, so dodali.
Na Lovski zvezi Slovenije opozarjajo, da število trkov z divjimi živalmi zadnje čase narašča povsod po svetu, kar je posledica intenzivnega širjenja cestnega omrežja, povečanja gostote prometa, večjih hitrosti vožnje, povečevanja številnosti in razširjenosti živalskih populacij ter vedno večjega nemira v naravnem okolju. »K zmanjšanju števila povožene divjadi lahko največ prispevamo vozniki sami: upoštevati moramo prometno signalizacijo, hkrati pa se moramo zavedati, da se lahko živali na cesti pojavijo kjer koli, tudi tam, kjer znakov za nevarnost ni. Za razliko od živali je človek tisti udeleženec v prometnih nesrečah, ki je lahko na nevarnost pripravljen in se lahko nanjo tudi razumsko odzove. Živali tega ne znajo in ne zmorejo,« sporočajo z LZS. In kaj storiti ob trku z živaljo? Poklicati je treba 112 ali 113. Če gre za zavarovano žival, jo bodo lovci odpeljali v azil, sicer pa bodo o stanju živali obvestili lovskega inšpektorja. Če je žival manj poškodovana, se lahko vrne v naravo. V primeru hude poškodbe lovski inšpektor odredi izredni odvzem. »Lovci izvedejo odrejene ukrepe, saj je divjad v lasti države, lovske družine kot upravljalke lovišč pa so s koncesijsko pogodbo zavezane izvajati lovskoupravljalske načrte, ki jih predpiše država,« pojasnjujejo na Lovski zvezi. Poginulo divjad sicer prevzame higienska služba. Če spada med zavarovane vrste, jo prevzame Prirodoslovni muzej Slovenije.
