Pika na i slabega poslovanja družbe je bila lanska katastrofalna zima, ki so jo zaznamovali zelo slabe vremenske razmere in hudo pomanjkanje snega, zaradi česar sta bila dalj časa onemogočena tako dnevna smuka na številnih progah kot tudi med uporabniki smučarskega centra zelo priljubljeno nočno smučanje. Smučarji so lahko v celotni sezoni užili le sedemindvajset smučarskih dni.
Župana občin Gorenja vas - Poljane in Škofja Loka, ki sta lastnici smučarskega centra v hudih dolgovih, sta se zato nedavno odločila za zaprtje smučišča. Kot sta pojasnila, nameravata občini najprej poplačati omenjene dolgove, potem pa po dogovoru z več kot enaindvajsetimi lastniki zemljišč na novo zastaviti delovanje centra.
Brez uspešne poletne sezone ne bo šlo
»O možnih rešitvah smo razmišljali že od spomladanskega sestanka z lastniki vseh zemljišč na Starem vrhu in seznanitve s finančno situacijo. Glede na to, da se dolg ves čas povečuje, na drugi strani pa ni nekega sodelovanja oziroma razumevanja, da se moramo vsi skupaj maksimalno potruditi, da bi Stari vrh lahko imel prihodnost, smo se za zdaj odločili, da je najbolj modro najprej sanirati dolgove in se za tem odločiti, kako naprej,« je pojasnil župan občine Škofja Loka Tine Radinja.
Podnebne spremembe delajo proti nam, je poudaril Radinja, zato je delovanje večjih smučišč brez poletne sezone praktično nemogoče: »Potreben bo premik v smer, da bomo skupaj verjeli v turizem na Starem vrhu, ki bo lahko zagotovil prihodnost tamkajšnjega smučišča.«
Kljub temu da bo zaprtje smučišča ob koncu leta pomenilo manj minusa v občinskem proračunu, pa škofjeloški župan ne zanika, da je Stari vrh kot domače smučišče zelo pomembno za občanke in občane Škofje Loke, zato upa, da bodo imeli vsi pristojni razumevanje, kaj razvoj turizma pravzaprav na takem nizko ležečem smučišču pomeni.
Po poročanju STA ima sicer družba STC Stari vrh za okoli 250.000 evrov dolgov do dobaviteljev, lastnikov zemljišč in bank, direktorju omenjenega podjetja Mihi Mraku pa doslej ni uspelo doseči dogovora z lastniki zemljišč glede višine odškodnin za večinoma obdelovalne kmetijske površine.
