Na neformalnem srečanju z novinarji so na ministrstvu predstavili predlog novega zakona o medijih, ki bo v javni razpravi vse do konca januarja. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je pojasnila, da je trenutna zakonodaja stara že dvajset let in ni več ustrezna, saj je svoje zadnje večje popravke doživela leta 2006. Medresorska delovna skupina pod vodstvom ministrstva za kulturo zagotavlja, da so tokratni zakon ustvarili v sodelovanju z medijskimi predstavniki in drugimi ministrstvi ter ga razjasnili in bolj korenito zapisali. Trenutno veljavni zakon namreč ne zajema novih medijev, ki so se razvili v zadnjih nekaj letih, niti novih tehnoloških rešitev ali sprememb, kamor sodi tudi umetna inteligenca. Prav tako ne namenja pozornosti ukrepom za varovanje medijskega pluralizma niti ne predvideva različnih državnih pomoči, ki bi jih mediji lahko prejeli, saj za ta namen ni bilo usklajene pravne podlage.
Nadzor nad javnim financiranjem
Svetovalec kulturne ministrice za medije Lenart J. Kučić je pojasnil, da novi zakon temelji na treh ključnih elementih oziroma stebrih. Ti so: zagotavljanje pravic in avtonomije novinarjev, medijski pluralizem in preglednost ter zaščita pravice državljanov do obveščenosti.
Kot ključno so na ministrstvu izpostavili povsem novo opredelitev spremljanja preglednosti medijev po Sloveniji. Predvsem želijo zagotoviti čim večjo preglednost pri porabi javnega denarja. Po vzoru aplikacije za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji, imenovane Erar, naj bi tako nastalo še zbirališče podatkov o medijih. K poročanju bodo tako zavezani številni organi, ki sicer nekatere podatke že zbirajo. Razvidno naj bi bilo, koliko finančnih sredstev bodo podjetja ali občine namenile posameznim medijem in pod kakšnimi pogoji. Prenovljeni razvid medijev bo mehanizem, ki bo to omogočal. Povedano drugače, javnost bo lahko natančno vedela, kdo je lastnik posameznega medija in koliko javnih sredstev za delovanje je medij dobil. S tem želijo preprečiti nezakonito financiranje politične propagande znotraj medijev oziroma povečati preglednost državnega oglaševanja v medijih.
Milijon več za državno shemo
Dosedanji razpis za sofinanciranje programskih vsebin, ki ga ministrstvo objavi vsako leto in se nanaša na razdelitev okoli treh milijonov evrov javnih sredstev, se bo preoblikoval v tako imenovano državno shemo. Zaenkrat še ni povsem jasno, kdo bo odločal o izboru sofinanciranih projektov, znano je le, da to ne bo strokovna komisija za medije, kot je veljalo doslej. Se pa razpoložljiva proračunska sredstva, ki so doslej ustrezala vrednosti treh odstotkov sredstev, zbranih z RTV-prispevkom, povečujejo na štiri odstotke teh sredstev. To naj bi pomenilo približno milijon evrov več za državno shemo.
Med ključnimi spremembami je tudi ohlapnejša opredelitev oziroma definicija medija. Direktor direktorata za medije Blaž Mazi pravi, da naj novi zakon ne bi več opredeljeval, kdo je medij in kdo ni, saj določevanje tega ni v pristojnosti države. Posledično se bo lahko več medijev vpisalo v razvid medijev. A če bodo hoteli pridobiti državno finančno podporo, bodo morali izpolnjevati strogo določene pogoje. V zakonski predlog je vključen tudi člen o svobodi medijev, ki sledi členu iz evropskega zakona o svobodi medijev; pri ustvarjanju slednjega je sodelovalo tudi ministrstvo.
Na ministrstvu zagotavljajo, da bodo med javno razpravo odprti za predloge o izboljšavah zakona, obenem upajo, da do večjih sprememb ne bo več prišlo. Če bo vse potekalo po zadanem načrtu, naj bi vlada predlagani zakon potrdila prihodnje leto spomladi.
