Potem ko je ustavno sodišče ta teden razveljavilo zakon, namenjen ureditvi problematike posojil v švicarskih frankih, se zastavljajo vprašanja, kakšna rešitev še preostane okoli 32.000 kreditojemalcem v frankih, ali si še lahko obetajo sistemske rešitve in ali je bila takšna odločitev ustavnega sodišča vendarle deloma predvidljiva.
1.Kaj preostane kreditojemalcem?
»Večina kreditojemalcev v švicarskih frankih je čakala razplet na ustavnem sodišču in si je želela povračila po zakonu. Če te opcije zdaj ne bo, je edina preostala možnost le še tožba,« pravi Matjaž Sušnik, predsednik Združenja Frank, kjer zato svarijo pred obremenitvijo sodnega sistema. »Pričakovati, da bo na sodiščih lahko odprtih 32.000 sporov, je iluzorno. Ko je bil pred leti govor o popravi krivic izbrisanih delničarjev in obvezničarjev slovenskih bank, so na vrhovnem sodišču rekli, da takšne količine ne zmorejo in da zmorejo do deset tisoč primerov. Zdaj pa na sodišča pošiljamo 32.000 ljudi,« je dodal.
Situacija kreditojemalcev, ki svoje kredite še odplačujejo, naj bi se po novem letu zaradi višjih obrestnih mer še zaostrila. V Združenju Frank z januarjem pričakujejo velik dvig obveznosti, zlasti za kreditojemalce s 25- ali 30-letno ročnostjo kreditov. V Združenju bank Slovenije (ZBS) so v odzivu na navedbe Združenja Frank in Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), da se posojilojemalci, ki imajo posojila najeta v švicarskih frankih, zaradi vse višjih obrestnih mer ter nadaljevanja rasti švicarskega franka spoprijemajo z vse večjimi težavami pri odplačevanju mesečnih obveznosti, izpostavili, da so banke v minulih letih večkrat konstruktivno pristopile k reševanju problematike kreditov v švicarskih frankih in vabile kreditojemalce h konverziji v evre.
2.Bo nova vlada dvignila roke?
Vprašanja o tem, ali bodo pripravili nov sistemski zakon ali pa se s to problematiko ne nameravajo več ukvarjati, smo naslovili tudi na aktualno vlado in ministrstvo za finance, a se na naša vprašanja še niso odzvali. V Združenju Frank medtem pravijo, da se bodo s politiko pogovorili o tem, ali še obstaja kakšna možnost hitre rešitve. So se z aktualno vlado glede te problematike že sestali? »Pozivov smo poslali že kar nekaj, a na konkretne odgovore še čakamo. Pozive dejansko pošiljamo že od julija naprej oziroma odkar je začela obrestna mera rasti,« pravi Sušnik.
3.Kako so ukrepale druge države?
Zakone o rekonverziji kreditov iz švicarskih frankov v nacionalne valute oziroma evre so sprejeli tudi v nekaterih drugih državah, na primer v sosednji Hrvaški. Hrvaški zakon se od slovenskega zakona razlikuje v tem, da ne ureja tistih kreditov, kjer je bila konverzija že opravljena, in tistih, kjer je bila obveznost že poravnana oziroma izterjana. »Podobni zakoni so v drugih državah prestali ustavno presoji. Evropsko sodišče za človekove pravice je pred dnevi razsodilo tudi, da hrvaški zakon ni kršil pravic bank,« je ob tem poudaril predsednik Združenja Frank.
4.Je zakonodajno-pravna služba opozorila na neustavnost?
Na podobno pomanjkljivost zakona, kot jo je ta teden v sodbi prepoznalo ustavno sodišče – da valutna kapica povratno učinkuje na cel zakon – je že pred sprejemom zakona opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora. V svojem mnenju o predlogu zakona je namreč izpostavila, da ustava dopušča povratno veljavo samo za posamezne določbe zakona, ne pa zakona kot celote. »Iz vsebine predloga zakona kot celote izhaja, da je njegov glavni in edini namen poseg v pogodbena razmerja z določitvijo omejitve spremembe tečaja z učinkom za nazaj z veljavnostjo od dneva njihove sklenitve. Ta poseg se nanaša celo na kreditne pogodbe, ki so že prenehale veljati, torej na že zaključene pravne položaje, kjer pogodbeno razmerje med kreditojemalci in kreditodajalci sploh ne obstaja več,« je ugotavljala zakonodajno-pravna služba. »Navedeno kaže, da ne učinkujejo za nazaj le posamezne določbe, temveč prav vse določbe predloga zakona,« je sklenila.
5.Kdo je podprl zakon?
Spomnimo, da so predlog zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih pripravili v Združenju Frank, v parlamentarni postopek pa ga je vložil državni svet. Zakon je v državnem zboru podprlo 52 poslancev – poleg SD, Levice, nepovezanih poslancev, SNS, poslancev narodnih skupnosti tudi večina navzočih poslancev SDS, LMŠ in Konkretno ter del DeSUS in NSi. Proti je glasovalo osem poslancev. Zakon je med drugim določal, da bi morale banke v posojila v frankih, sklenjena med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, vključiti valutno kapico ne glede na stanje kredita. Ta bi se aktivirala, ko bi znesek preostanka kredita zaradi spremembe menjalnega tečaja za več kot 10 odstotkov odstopal od zneska preostanka kredita, izračunanega po tečaju na dan črpanja kredita, ali ko bi višina anuitete zaradi spremembe tečaja za več kot 10 odstotkov odstopala od vrednosti anuitete, izračunane po tečaju na dan črpanja kredita.
6.Kaj pravi sodišče EU?
Sodišče EU je jeseni odgovorilo na predhodno vprašanje višjega sodišča v Mariboru, ali evropska direktiva o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah, ki pri nepoštenosti pogodbenih pogojev združuje koncepta znatnega neravnotežja strank in delovanja v dobri veri, nasprotuje slovenski ureditvi. Ta namreč določa, da je mogoče v primeru znatnega neravnotežja nepoštenost ugotoviti tudi brez preverbe zahteve dobre vere. Sodišče EU je pri tem ugotovilo, da določila evropske direktive niso v nasprotju s slovensko zakonodajo. »V našem zakonu o varovanju potrošnikov je v 24. členu zapisano, da gre za nepošteno pogodbo, če je izpolnjena ena od štirih alinej. Vrhovno sodišče je kljub temu vztrajalo, da morajo biti izpolnjene vse. Sodišče EU je ugotovilo, da vrhovno sodišče ne zna brati slovenskih zakonov in sodi napačno,« je odločitev sodišča komentiral Sušnik. »Odločitev sodišča sledi členu direktive, skladno s katerim lahko države članice potrošnikom zagotovijo višjo raven varstva, kot je predvidena z direktivo, kar pa mora preveriti nacionalno sodišče ob upoštevanju tudi nacionalne sodne prakse na tem področju,« so ob tem poudarili v ZBS.
