Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) pred zimsko sezono poziva k zvišanju precepljenosti starejših proti gripi in covidu-19. V prejšnji sezoni, torej 2023/2024, je takšno zaščito prejelo premalo ljudi, ocenjujejo. Razlike med državami, ki jih izpostavljajo, so sicer velike, Slovenija je pri precepljenosti starejših na repu Evropske unije.
Ogromne razlike
Precepljenost proti gripi je bila pri nas v sezoni 2023/2024 pri skupini prebivalcev, starih 65 let ali več, 18- odstotna. Nižja je bila na Poljskem, Slovaškem in v Romuniji, primerljiva pa na Madžarskem. Omenjeni podatki o precepljenosti so sicer zajeli le nekatere države. Priporočila o vsaj treh četrtinah precepljenih prebivalcev v tej starosti so dosegli le na Danskem in Irskem, a je slovenski delež vendarle izrazito nizek. Podobno je pri precepljenosti proti covidu-19. Med prebivalci, starimi 80 let ali več, jih je bilo v Sloveniji v prejšnji sezoni na primer cepljenih komaj osem odstotkov. Nižji delež so imeli le na Malti, Madžarskem, v Bolgariji, na Poljskem in v Litvi. Najvišji delež precepljenosti v tej starostni skupini, skoraj 94-odstoten, je bil na Švedskem.
Cepljenje je med najučinkovitejšimi ukrepi, ki ranljive prebivalce varujejo pred resno boleznijo, bolnišničnim zdravljenjem in smrtjo, ugotavlja direktorica ECDC Pamela Rendi-Wagner. Poleg starejših je posebej pomembno za prebivalce z oslabljeno imunostjo in kroničnimi boleznimi, pa tudi za zdravstvene delavce. Ti so po eni strani bolj izpostavljeni nalezljivim boleznim, hkrati pa prihajajo v stik z ranljivimi pacienti, so spomnili v ECDC.
Poleg cepljenja so pomembni tudi preventivni ukrepi, ki zmanjšujejo možnost prenosa okužb. Ob simptomih okužbe dihal je smiselno ostati doma, svetujejo v ECDC, pomembni sta tudi higiena rok in higiena pri kašlju. Prav tako štejeta pogosto umivanje rok in prezračevanje zaprtih prostorov. Ob simptomih okužbe dihal je, če se ob tem gibamo v natrpanih prostorih ali smo v stiku z ranljivimi ljudmi, smiselna tudi uporaba maske, dodajajo.
Vloga osnovnega zdravstva in civilne družbe
Darinka Klemenc iz združenja za dostojno starost Srebrna nit ocenjuje, da se je pri zviševanju ravni precepljenosti starejših smiselno opreti na osnovno zdravstvo. Neposredno se lahko obveščanja starejših pacientov lotijo v ambulantah družinske medicine, je ocenila, pomembno vlogo pa imajo tudi v referenčnih ambulantah in centrih za krepitev zdravja. Številnih prebivalcev spletne informacije o nalezljivih boleznih in cepljenju ne dosežejo, je opozorila sogovornica. »Prehod iz analogne dobe v digitalno je bil za veliko starejših prehiter,« opaža. »Pogosto bi bila v pomoč že pojasnila, katero cepljenje je v Sloveniji brezplačno in za koga,« je poudarila. K večji seznanjenosti z možnostmi brezplačnega cepljenja – starejšim je to na voljo tudi pri zaščiti pred pnevmokoknimi okužbami – lahko prispevajo tudi društva upokojencev in združenja bolnikov, je dodala Darinka Klemenc.
