Ob takih nesrečah, kot so bile katastrofalne poplave na območju Savinjske doline in Koroške, se poveča verjetnost izbruha nalezljivih bolezni. Obstaja večja nevarnost za črevesne nalezljive bolezni (virusne in bakterijske) in tudi leptospirozo, bolezen, ki jo prenašajo glodalci. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je letos potrdil enajst prijav leptospiroze, od tega so jih osem prejeli avgusta, večina obolelih je čistila poplavljene prostore in okolico hiš.
Največ primerov
v ljubljanski regiji
»Primeri so se pojavljali od marca do avgusta. Osem prijav smo prejeli avgusta po poplavah. Največ primerov je iz ljubljanske regije. Več primerov se je pojavilo v Komendi, po en primer tudi v Trzinu in Mengšu. Prijava primerov se sicer nanaša na stalno bivališče, teoretično bi se lahko oboleli okužili tudi drugje,« so povedali pri NIJZ. Kot dodatno pojasnjujejo, je večina obolelih iz ljubljanske regije navedla, da so v času inkubacije bolezni čistili poplavljene prostore in okolico hiš. Pri delu so nekateri nosili rokavice, drugi pa ne. Pri tem so nekateri tudi videli glodalce. Oboleli so pomoč poiskali v zdravstvenih domovih, še pogosteje pa v bolnišnicah in na infekcijski kliniki.
Leptospiroza spada med zoonoze in je razširjena po vsem svetu. Najpogosteje jo prenašajo glodalci, zlasti podgane in poljske miši, ter številne druge živali, tudi psi in govedo. Človek se okuži z neposrednim ali posrednim stikom z okuženo živaljo oziroma njenimi izločki (predvsem urinom). V vodi in zemlji živijo leptospire razmeroma dolgo.
Povprečna inkubacijska doba je deset dni. Bolezen poteka v dveh fazah. Začetni bolezenski znaki so neznačilni, podobni gripi, kot so hitro naraščanje telesne temperature, glavobol, bolečine v mišicah. Pridružijo se jim lahko bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje. Značilen znak, ki pa včasih ni izražen, je vnetje očesne veznice. Zvišana temperatura se po enem tednu normalizira, kar pri manjšem delu bolnikov pomeni konec bolezni. Večini bolnikov pa se telesna temperatura znova zviša. Bolezen zdravijo z antibiotiki. V Sloveniji se pojavlja predvsem v Pomurju, od koder je običajno tri četrtine vseh prijavljenih primerov. V preostalih predelih Slovenije se obolenje pojavlja redko. In kako je letos na Koroškem? »Nimamo nobenega primera, povezanega s poplavami. Eno okužbo smo evidentirali, a je bila povezana s poklicno izpostavljenostjo,« pojasnjuje predstojnica ravenske območne enote NIJZ Neda Hudopisk.
Letnemu času primerno
širjenje okužb
Glede črevesnih nalezljivih bolezni pa pri NIJZ pravijo, da natančnih podatkov o številu okuženih nimajo, saj se ti le v redkih primerih obrnejo po zdravniško pomoč, ki bi zahtevala nadaljnjo obravnavo z mikrobiološkimi analizami vzorcev blata, oziroma nadaljnjo obravnavo velikokrat tudi zavrnejo zaradi hitrega okrevanja. Tudi na območju Koroške ni zaznati povečanega števila obolelih s črevesnimi nalezljivimi boleznimi, pove Hudopiskova. Kako je z okužbami, smo preverili tudi v ravenskem zdravstvenem domu (ZD), ki s svojo dejavnostjo pokriva območje Mežiške doline. Družinska zdravnica na prevaljski zdravstveni postaji Zdenka Koželj Rekanovič, sicer vodja osnovnega zdravstva v ZD Ravne, meni, da se ljudje držijo preventivnih navodil, saj na terenu ne zaznavajo posebnosti. »Nekaj primerov črevesnih okužb je, a ne več, kot je običajno za ta letni čas,« pojasnjuje zdravnica. Spomnimo, da voda na večini območja Prevalj še vedno ni pitna.
Na območju Mežiške doline so sicer sredi avgusta zaznali nekatere primere črevesnih nalezljivih bolezni (bruhanje in driska). Kot so takrat povedali na območni enoti NIJZ Ravne na Koroškem, so prejeli nekaj več kot deset prijav črevesne nalezljive bolezni.
