Na kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike UKC Ljubljana so v kratkem času ostali brez petih zaposlenih. Z oddelka odhajajo medicinske sestre in inštrumentarke. V UKC so nam potrdili, da so te odpovedi po njihovih informacijah povezane z zaposlovanjem zdravstvenih delavcev v koncesijski dejavnosti Tomislava Klokočovnika v prostorih celjske bolnišnice. V ljubljanskem UKC ne skrivajo zaskrbljenosti. »Glede na že tako kritično pomanjkanje kadra s področja zdravstvene nege v UKC Ljubljana ti odhodi že predstavljajo težave pri izvajanju programa kliničnega oddelka in zdravljenju pacientov,« so izpostavili.

Če bi se tak trend nadaljeval, omenjene kritične dejavnosti ne bi mogli več v celoti izvajati, so opozorili. To bi pomenilo veliko motnjo v zdravstvenem sistemu in bi vodilo v nedostopnost pri najbolj zahtevnih zdravstvenih storitvah, ugotavljajo v UKC Ljubljana. Ministrstvo za zdravje bodo opozorili, da lahko tovrstni trendi oslabijo javni zdravstveni sistem, so napovedali v bolnišnici, ki jo vodi Marko Jug.

Klokočovnik: Čakalne dobe
so po dve leti

V Celju je doslej operiral enajst pacientov, nam je včeraj povedal Klokočovnik, ki je ustanovitelj in lastnik podjetja Kardio Klokočovnik. Čakalne dobe za takšne operacije so po dve leti, je dodal. »Ljudje umirajo na čakalnih listah. Sam rešujem življenja in jih bom še naprej. To je najpomembnejše. Organizacijskih težav UKC Ljubljana pa ne želim komentirati,« se je odzval na navedbe kliničnega centra.

V celjski bolnišnici so minuli teden poudarili, da so njihovi pacienti na operativno zdravljenje srčnih bolezni doslej odhajali v kardiokirurške centre, najpogosteje v UKC Maribor. Uvedba novega programa in začetek dela dodatnega izvajalca srčne kirurgije sta po njihovem pomembna zato, ker so čakalne dobe za tovrstne zdravstvene storitve v Sloveniji dolge. Kardio Klokočovnik bo svoj program v njihovi bolnišnici izvajal tri dni na teden, so še pojasnili. »Svoje paciente bo v celoti obravnaval s svojimi kadrovskimi in materialnimi viri, od sprejema na operacijo, operacije, pooperativnega nadzora in nege do odpusta v obravnavo na kardiološki oddelek naše bolnišnice,« so napovedali. Spomnimo, da smo v Dnevniku pred odpiranjem nove dejavnosti v Celju poročali o pomislekih v vrstah tamkajšnjih zaposlenih. Nekateri od sogovornikov, ki niso želeli biti imenovani, dvomijo o usposobljenosti bolnišnice za takšno dejavnost.

Vrsta dilem, kako naprej

Na Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije so se zaradi aktualnih težav oddelka za kirurgijo srca in ožilja UKC Ljubljana že obrnili tamkajšnji zaposleni, nam je včeraj potrdila predsednica zbornice Monika Ažman. Ker je zaposlenih na oddelku premalo, so se pojavile dileme, kako bi lahko pridobili dodatno osebje, kako bi obstoječi kader dodatno usposobili in kako bi lahko uredili njegove kompetence. Zaposleni so jih opozorili tudi na dodatne obremenitve zdravstvenih delavcev, ki ostajajo na oddelku. Podrobnosti o tem, kako je organizirana celjska dejavnost Tomislava Klokočovnika, ne poznajo, je dodala predsednica zbornice. Po njihovem opažanju iz javnih zavodov h koncesionarjem praviloma odhajajo izkušeni zaposleni, ki premorejo veliko znanja in veščin. »Bolnišnice izgubljajo zaposlene, ki so se kalili v javnih zavodih in to znanje zdaj prenašajo v zasebni sektor,« ugotavlja Monika Ažman. Osebja bolnišnic v takih primerih ni mogoče nadomestiti čez noč, je poudarila, usposabljanje na novo zaposlenih pa dodatno obremenjuje osebje, ki ostaja na takih deloviščih. Navsezadnje je tovrstno nadomeščanje osebja povezano tudi s precejšnjimi stroški za javni zavod, ki izgublja izkušene delavce, je dodala. Zasebniki lahko zdravstvenim delavcem na drugi strani ponudijo boljše plačilo, je spomnila, v nekaterih primerih pa tudi urnike, ki so zanje manj obremenjujoči.

Položaj javnih zavodov bi morali, ko gre za plačilo zaposlenih, izenačiti s položajem zasebnikov s koncesijo, meni Monika Ažman. Po njenem je treba razmisliti tudi o vzvodih, ki so na voljo direktorjem bolnišnic. »Pri tem so pomembni tudi pogoji dela. Intenzivno se bo treba ukvarjati s timskim delom, medpoklicnim sodelovanjem in odnosom do medicinskih sester. Gre za različne mehke ukrepe, h katerim bi morali pristopiti, ko gre za javne uslužbence,« je dodala.