Po (napovedanem) umiku nekaterih dobaviteljev plina na trgu vlada zmeda. Domplan, ki je plin dobavljal kakšnim sto pravnim osebam in več kot 2200 gospodinjstvom v Kranju, Šenčurju, Naklem, Tržiču, Škofji Loki, na Bledu in v Radovljici, bo dejavnost prenehal izvajati novembra. Brez dobavitelja bodo takrat med drugimi ostali tudi javni občinski zavodi, od šolstva in zdravstva do kulture. Vsi ti zdaj mrzlično iščejo novega dobavitelja. »Večina dobaviteljev nam ni bila pripravljena posredovati ponudbe. Prejeli smo eno samo, ki pa ima glede na zadnja leta visoko ceno in ščiti dobavitelja v primeru odstopanj (v obe smeri) od zakupljenih vrednosti. Predvidevam, da s tem dobavitelji prenašajo tveganje zakupa plina na borzah na odjemalce,« je težave pri iskanju novega dobavitelja opisal direktor Prešernovega gledališča Kranj Jure Novak.
Ponudba za dva meseca
in z omejeno porabo
Po naših neuradnih informacijah naj bi jim edino ponudbo poslala Energetika Ljubljana. Če so prej Domplanu plačevali okoli 0,06 evra na kilovatno uro, bi jim poslej Energetika Ljubljana bila pripravljena plin dobaviti za približno 0,22 evra za kilovatno uro. To pomeni, da bi se strošek za ogrevanje Prešernovemu gledališču Kranj glede na njihovo porabo povišal s približno 15.000 evrov na več kot 50.000 evrov na kurilno sezono. Pri Dnevniku smo pridobili to ponudbo Energetike Ljubljana, a ker so v dokumentu podatki o ceni plina zatemnjeni, njene cene ni bilo mogoče preveriti. Ponudba pa vsebuje še večje presenečenje: vključuje namreč tudi klavzulo, ki porabnika obvezuje k plačilu pogodbene kazni, če bi njegova poraba za več kot 10 odstotkov presegla predvideno porabo.
Ponudba za nameček velja samo do konca leta, medtem ko so poprej javni zavodi (in vsi preostali) sklepali pogodbe o dobavi plina za nedoločen čas. Ker v Prešernovem gledališču še niso podpisali pogodbe z dobaviteljem, Novak podrobnosti ne želi javno komentirati. Hkrati na Agenciji za energetiko poteka zakonsko predpisan postopek iskanja nadomestnega dobavitelja (tudi) za Prešernovo gledališče Kranj, ki ga je moral sprožiti Domplan.
»Dobava zemeljskega plina je tržna dejavnost,« odgovarjajo v Energetiki Ljubljana. »Prešernovo gledališče Kranj lahko na trgu prosto izbira dobavitelja. Glede na uredbe vlade ni upravičeno do regulirane cene (njegova letna poraba presega 100.000 kilovatnih ur), zato so ponudbene cene tržno določene in ponudba za Prešernovo gledališče Kranj ne odstopa od preostalih ponudb,« so pojasnili v Energetiki Ljubljana. Njihove ponudbe za različne poslovne odjemalce se sicer med sabo razlikujejo, osnova zanje pa je borzna cena plina tistega dne. »Klavzula o odstopanjih in tolerančnem pasu je običajna klavzula pri dobavi energentov večjim odjemalcem in daje dobavitelju pravico, da lahko dodatno zaračuna količino zemeljskega plina, ki bi bila višja od pogodbene količine, povečane za tolerančni pas,« so še odgovorili. V konkretnem primeru bi tako lahko presežne količine obračunali po mejni (izravnalni) ceni, ki jo določi operater plinskega sistema, družba Plinovodi. Po tej ceni bi namreč tudi Energetika Ljubljana zakupila manjkajoče količine zemeljskega plina (za Prešernovo gledališče).
Kaj pa če bo zima zelo mrzla?
Državni zbor je septembra sprejel zakon za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo in zakon o oskrbi s plini. »Interpretacije zakonodaje so različne, razmere pa se hitro spreminjajo,« opaža Novak in dodaja, da na trgu plina po njegovih izkušnjah vlada precejšnja zmeda. »Težava je tudi v tem, da napovedana energetska kapica ščiti gospodinjstva, šolstvo in zdravstvo, ne pa javnih zavodov na področju kulture, torej cena energentov za nas navzgor ni omejena. V primeru Prešernovega gledališča Kranj s tem država celotno breme podražitev prenaša na Mestno občino Kranj, našo večinsko financerko,« je pojasnil. V občinskem javnem zavodu bi sicer v skladu s predpisi morali pridobiti vsaj tri ponudbe in se nato odločiti za najcenejšo, a tega Novaku ni uspelo narediti, saj mu dobavitelji preprosto ne dajo ponudbe.
Zakon za obvladovanje kriznih razmer predvideva tudi 15-odstotno zmanjšanje porabe energentov in hkrati določa, da zaradi nižje porabe plina končni odjemalci niso dolžni plačati pogodbene kazni. »Ker gre za kogentno določilo, ki velja ne glede na določilo v pogodbi, to spoštujemo in tega ne zaračunavamo, hkrati pa apeliramo na odjemalce, da svojo porabo znižajo in prilagodijo trenutnim razmeram,« so zapisali v Energetiki Ljubljana. Novak pravi, da je zniževanje temperature v prostoru gotovo smiseln ukrep, glede preostalih morebitnih ukrepov pa se bodo odločali sproti. »Vse je namreč odvisno od zunanjih temperatur, razvoja dogodkov glede cen energentov in morebitnih dodatnih vladnih odredb glede varčevanja z energijo, ki jih zakon prav tako predvideva,« je realen. Če bi se razmere zelo zaostrile, bi morali razmišljati tudi o začasnem zaprtju gledališča, saj jim kaj drugega niti ne bi preostalo.
