Direkcija za infrastrukturo takoj po novem letu načrtuje začetek rušenja prvega dela železniškega nadvoza čez Dunajsko cesto. S tem se bodo začeli veliki gradbeni posegi v sklopu dolgo pričakovane gradnje novega potniškega centra v Ljubljani. Ker bodo gradbena dela terjala tudi nekajdnevne popolne in daljše delne prometne zapore na Dunajski cesti, bo ta projekt v prihodnjem letu bistveno poslabšal prometno situacijo v prestolnici. »Življenje v letu 2024 bo močno oteženo,« je potrdila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.
»Moja napoved je – pa upam, da to ne bo držalo –, da bo praktično ves svetli del dneva prometna konica. Da bo tako, kot je zdaj v jutranji konici in med 15. in 17. uro,« je dejal ljubljanski župan Zoran Janković. Pričakuje, da se bo potovalni čas med južnim in severnim delom Ljubljane najmanj podvojil. Dodal je, da so včeraj predstavljeni načrti prometnih zapor in obvozov rezultat treh mesecev dogovarjanj. Po njegovem mnenju gre za optimalne rešitve tako za voznike motornih vozil kot tudi za ljubljanske avtobuse, pešce in kolesarje. Župan je zagotovil, da bodo pozorno spremljali prometno situacijo in po potrebi še kaj prilagodili, če bo mogoče.
Gradnja nadomestnega nadvoza v dveh fazah
Bratuškova je povedala, da naj bi po trenutnem terminskem načrtu konzorcij podjetij CGP, GH Holding, Gorenjska gradbena družba in SŽ – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana gradbena dela na železniškem nadvozu začel 4. januarja. Zaključek projekta je predviden v začetku decembra 2024, je dejala ministrica. Nadvoz, po katerem zdaj potekajo štirje železniški tiri, bo konzorcij gradbincev porušil in na novo zgradil v dveh delih. Novi nadvoz bo dovolj širok za šest tirov.
Najprej bodo porušili najjužnejša tira. Med 4. in 7. januarjem bodo zaradi gradbenih del za ves promet zaprti vsi prometni pasovi na Dunajski cesti na odseku med Tivolsko in Vilharjevo cesto, je povedal Žiga Leban iz javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice. V tem času bo obvoz za motorni promet v obe smeri urejen po Tivolski cesti, Celovški cesti, Drenikovi in Samovi ulici.
Avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa na progah 6, 7, 7L, 8, 11, 13, 14, 19B, 19I, 20 in 20Z bodo med 4. in 7. januarjem prihodnje leto preusmerjeni na obvoz, ki bo urejen po Trgu Osvobodilne fronte, Masarykovi, Šmartinski, Vilharjevi in Dunajski cesti. Proge Ljubljanskega potniškega prometa s končnim postajališčem na Železni cesti (3G, 6B, 11B, 12 in 12D) pa bodo te štiri dni skrajšane do postajališča Kolodvor, so še sporočili z ljubljanske občine. Ker bodo med 4. in 7. januarjem popolnoma zaprti tudi oba pločnika in kolesarski stezi na delu Dunajske med Tivolsko in Vilharjevo cesto, bodo pešce in kolesarje preusmerili na obstoječi podhod pod železniškimi tiri, je povedala vodja ljubljanskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Maja Žitnik.
Konec junija še ena štiridnevna popolna zapora
Od 8. januarja do predvidoma 21. februarja bo promet na omenjenem odseku Dunajske znova stekel, vendar le po dveh pasovih v smeri proti središču mesta in dveh v smeri proti Bežigradu, je povedal Žiga Leban iz Ljubljanskih parkirišč in tržnic. Od 22. februarja do konca marca bosta odprta še dva dodatna pasova na Dunajski, kar pomeni, da bodo v vsako smer vožnje na voljo po trije pasovi. Pločnika in kolesarski stezi bodo predvidoma do konca marca še naprej zaprti. Za pešce in kolesarje bo obvoz urejen po delu vozišča na zahodnem robu Dunajske ceste, ki bo od preostalega prometa ustrezno ločen z ograjo, je napovedal Leban. Od začetka aprila do 26. junija bodo deloma zaprti le še pločniki, promet na Dunajski pa bo stekel normalno. Od 8. januarja do predvidoma 26. junija bodo mestni avtobusi vozili po svojih običajnih trasah.
Konec junija 2024 bo na vrsto prišla rušitev in gradnja še severnega dela nadvoza. Takrat se bo ponovil enak potek gradnje in prometnih zapor kot pri južnem delu. To pomeni, da predvidoma 27. junija mesto čaka še ena štiridnevna popolna zapora omenjenega dela Dunajske ceste, nato pa se bodo postopoma odpirali dodatni pasovi, je povedal Leban. Izpostavil je še, da bodo na vse večje mestne prometnice namestili obvestilne table, ki bodo udeležence v prometu obveščale tako o popolnih kot tudi o delnih zaporah na Dunajski cesti. Član uprave družbe CGP Edo Škufca je napovedal, da se bodo v času štiridnevne popolne zapore gradbena dela izvajala 24 ur na dan, zaradi česar bo hrup tudi v nočnem času. Škufca je še dodal, da bodo v času rušitve opornikov nadvoza gradbinci delali vse dni v tednu in ves svetli del dneva.
Kaj svetujejo voznikom?
Marko Peterlin iz Inštituta za politike prostora upa, da bo država kot glavni nosilec projekta redno pozivala prebivalce, naj se vzdržijo nepotrebnih voženj z avtomobilom. Tudi Janković je voznikom motornih vozil priporočil, naj se v prihodnjem letu z avtom podajo na pot le, če je to nujno potrebno. Oziroma, če že, naj se več ljudi vozi v enem avtomobilu. Prepričan je, da bo gneča tudi na drugih ljubljanskih vpadnicah, saj se bo promet prelil tudi nanje. Voznike je prosil, naj poskrbijo, da ne bi z vožnjo v neizpraznjena križišča še dodatno oteževali situacije. Ob tem je priznal, da računa tako na ljubljansko policijo kot tudi na mestno redarstvo, da bodo našli delovno silo, ki bo pomagala skrbeti za promet, »sicer bomo vsi skupaj stali«. Alenka Bratušek je vse udeležence v prometu pozvala k strpnosti in razumevanju. Dodala je, da bodo ob vsaki priložnosti opozarjali na ta projekt in z njim povezane prometne zapore, da bodo ljudje čim bolje pripravljeni nanje.
Tudi nekateri strokovnjaki, s katerimi smo govorili, težko najdejo dobre napotke, kako v prihodnjem letu izboljšati prometno situacijo. »Trenutno niti sam ne vidim nekih pametnih alternativ. Situacija je težka, že zdaj je v Ljubljani problem. Verjamem, da so se pristojni maksimalno potrudili v okvirih tega, kar imajo na voljo, in da bodo dali vse od sebe,« je povedal prometni načrtovalec Andrej Cvar. Razmišljal pa je o tem, ali ne bi bilo morebiti bolje začeti s širitvijo šmartinskega podvoza, ki je že zdaj ozko grlo v ljubljanski prometni mreži. A ta bo po načrtih direkcije za infrastrukturo prišel na vrsto v zadnji fazi gradnje ljubljanskega potniškega centra.
Tudi uporabnikom javnega prometa ne bo lahko
Koalicija za trajnostno prometno politiko, katere član je tudi Inštitut za politike prostora, je že zaradi trenutne prometne situacije v času prometnih konic in tudi zaradi načrtovanih gradbenih del pristojne prejšnji teden pozvala, naj razmislijo o uvedbi rumenih pasov na Dunajski cesti, da bi se povečala pretočnost za večje število potnikov. Na odseku med Bavarskim dvorom in vsaj do Linhartove ceste so tako predlagali uvedbo po enega rumenega pasu v vsako smer vožnje. »Ukrep je lahko sprva le začasen, kasneje pa se ga prilagodi glede na učinke. Predlagamo tudi, da se v prihodnje pri načrtovanju začasnih prometnih ureditev na najprometnejših odsekih vedno prednostno načrtuje potek obvozov za kolesa, pešce ter ločenih pasov za avtobuse,« je zapisala Dijana Čataković iz društva Cipra Slovenija, ki je tudi koordinatorica Koalicije za trajnostno prometno politiko.
Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes je priznal, da bo gradnja nadomestnega nadvoza precej vplivala tudi na železniški promet, saj štiri tire na nadvozu dnevno prevozi več kot 400 potniških in tovornih vlakov. Zaradi tega bodo morali prilagoditi vozne rede nekaterih potniških vlakov na gorenjski in kamniški progi, na primorski progi pa bodo za nekatere vlake zagotovili nadomestni avtobusni prevoz med Ljubljano in Brezovico oziroma obratno, je napovedal Mes. Priznal je, da bo gradnja nadvoza tako kot drugi gradbeni projekti na železniški infrastrukturi po Sloveniji povzročala zamude vlakov. »Ja, bodo zamude, bodo izzivi, ker toliko železniške infrastrukture, kot se je obnavlja danes, se v naši državi še ni obnavljalo. Ko bo vse to konec leta 2025 ali v začetku 2026 narejeno, bo stvar mnogo boljša,« je komentirala ministrica Alenka Bratušek.
Ker bodo zaradi gradbenih del na železniški infrastrukturi vlaki pridelovali zamude, v cestnih zamaških pa bodo obtičali tudi avtobusi, Peterlina skrbi, kako bo to vplivalo na uporabnike javnega potniškega prometa: »V Koaliciji za trajnostno prometno politiko se v resnici zelo bojimo tega, da bodo ljudje opuščali uporabo javnega prometa, če bo tudi ta obstal v prometu.« Opozoril je še, da je kar nekaj ljudi zelo odvisnih od javnega prometa. »Zlasti mislim na starejše, ki ne morejo pešačiti ali kolesariti.« Če bodo avtobusi nenehno stali v kolonah, to pomeni, da se starejši praktično ne bodo mogli več učinkovito premikati po mestu, je razmišljal Peterlin.
