RTV Slovenija že daljši čas omejuje vpogled v podatke o gledanosti oddaj in večernih informativnih terminov televizije. Kot smo poročali, na Dnevnikovo septembrsko zahtevo za podatke o gledanosti javni zavod ni odgovoril več mesecev, urad informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik pa je ob tem uvedel postopek zaradi molka organa. Javnemu mediju je poslal dve odločbi in zagrozil s finančno kaznijo. Skrivanje podatkov je kljub temu trajalo vse obdobje pred referendumom, dan po njem pa smo prejeli zgolj skopo elektronsko sporočilo, iz katerega je razviden splošen padec gledanosti prvega programa televizije za 11 odstotkov in drugega programa za 13 odstotkov. Za 8 odstotkov se je zmanjšala tudi obiskanost spletne strani www.rtvslo.si.
Zavrnitev v celoti
Da bi razumeli mahinacije vodstva RTVS, smo sicer zahtevali podrobnejše podatke o gledanosti. Prosili smo za podatke o posameznih tradicionalnih oddajah, kot so Dnevnik, Odmevi in Studio City, novih oddajah Arena in Panorama, o gledanosti večernih informativnih blokov med 19. in 22. uro. ter za primerjavo gledanosti s preteklimi leti. Vendar odgovorov na ta vprašanja ni bilo niti po referendumu. Sledil je še en, tretji poziv pooblaščenke z novo grožnjo s finančnimi sankcijami, nato pa je decembra s Kolodvorske vendarle prispela prva uradna odločba. Vendar brez rezultata – RTV Slovenija je zahteve za podatke, z izjemo podatkov o obiskanosti spletne strani, v celoti zavrnila.
Argumentacija za zavrnitev je neobičajna. Javni zavod je sporočil, da analize gledanosti »za vsaj deset različnih oddaj, blokov in posameznih ur, za različne mesece in različna leta, ponekod pa kar od leta 2018«, ki smo jo zahtevali, ne zmore opraviti. Sporočili so, da bi bilo »za tako analizo treba nujno vzpostaviti poseben projekt, podatke posebej naročiti, jih ustrezno utežiti in analizirati«, kar pa da za tako veliko količino podatkov zahteva »izjemno veliko dodatnega dela in razpoložljivih kadrov«. »Taki podatki niso na voljo s preprostim klikom, kot bi morda kdo lahko mislil,« so med drugim zapisali v odločbi. Na odločbo se je Dnevnik pritožil.
Očitki vodstvu
Na odločitev vodstva javnega zavoda se je odzvala tudi nekdanja direktorica TV Slovenija Natalija Gorščak. Nad argumentacijo je začudena. »Ko sem bila direktorica, smo odgovarjali na vsa vprašanja, povezana z gledanostjo, saj je to dolžnost javnega servisa do javnosti,« nam je povedala. »Pregled gledanosti po oddajah RTV Slovenija pripravlja že vsa leta, ravno tako po mesecih, tako da ima večino teh podatkov zagotovo pripravljenih, tudi z namenom preverjanja kakovosti oddaj. Odgovorni na RTV Slovenija se izgovarjajo, ker je kljub lanskim velikim in odličnim športnim dogodkom prišlo do občutnega padca gledanosti,« meni naša sogovornica. Spomnila je tudi na pomanjkljivo analiziranje tistih gledalcev, ki video vsebine spremljajo le preko spleta. »Padec je zagotovo opazen tudi na kumulativni ravni,« je namignila na bistvo prikrivanja kompleksnejših podatkov, za katere smo zaprosili. »Ne gre pozabiti, da so bile ukinjene nekatere od bolj gledanih oddaj. Njihova ukinitev je občutno prispevala k povprečnemu padcu gledanosti Televizije Slovenija,« je še dodala.
Natalija Gorščak sicer na sodišču zahteva vrnitev na direktorsko mesto, s katerega je bila lani avgusta 2021 odstavljena zaradi padca gledanosti v njenem mandatu, ki pa ni bil tako drastičen kot kasneje pod novim vodstvom.
Nekdanji generalni direktor RTVS Igor Kadunc je v nedeljo na svojem blogu ocenil, da sta »začetek poti k uničenju ugleda RTV in gledanosti v letu 2022« s svojim letnim programsko-produkcijskim načrtom začrtala generalni direktor Andrej Grah Whatmough in tedanji televizijski direktor Valentin Areh, ki je nasledil odstavljeno direktorico.
