Do konca lanskega leta se je v dobršni meri uresničil zlovešči scenarij, ki se je nakazoval že ob njegovem začetku – vsesplošna draginja je krepko zarezala v proračune slovenskih gospodinjstev. Letna stopnja rasti cen je znašala 10,3 odstotka. Kot so izpostavili pri statističnem uradu, so letno inflacijo najbolj zaznamovale višje cene hrane, energentov, stanovanjske in gospodinjske opreme ter tekočega vzdrževanja stanovanj. Ker cene tudi v tem letu pritiskajo na gospodinjstva, se odpira vprašanje, kje je zgornja meja. Smo jo že dosegli ali pa lahko v letu 2023 pričakujemo še večjo draginjo?

Kovač: Le upamo lahko, da inflacija ne bo še višja

»Pri trenutnih tržnih cenah v energetiki je prišlo do določene umiritve, vendar pa se v strukturi gospodarstva in sistemskih značilnostih inflacije doslej ni še nič spremenilo. Prihaja kvečjemu do protipritiskov, kar pomeni, da bodo stroški naraščali, saj vsi pričakujejo, da bodo s cenami reševali svoje poslovne probleme,« pravi profesor na ekonomski fakulteti dr. Bogomir Kovač. Ocenjuje, da so napovedi mednarodnih institucij del njihove agende, da morajo inflacijska pričakovanja zniževati z napovedmi, ki so nižje od realnih. »Menim, da bo inflacija v letošnjem letu, vsaj v Sloveniji, ostala na približno enaki ravni. Le upamo lahko, da ne bo še višja.«

Je mogoče pričakovati, da bodo tudi letos cene hrane največ prispevale k letni inflaciji? »Absolutno, pri hrani ni mogoče na kratki rok ničesar narediti niti v primarni proizvodnji niti v okviru predelovalne industrije, ki se seveda zavzema za svoj kos pogače v celotni verigi. V primarnem delu pa je veliko odvisno od vremenskih razmer, zato lahko glede na stanje pričakujemo, da se bodo v letošnjem letu razmere poslabšale in da bo cena hrane kvečjemu višja. Hkrati vidimo, da tudi zaradi drugih razlogov, od gnojil do energetike, vsi v verigi pričakujejo višje stroške … Ko se bo to preneslo navzgor v proračune gospodinjstev, čemur bodo sledile zahteve po višjih plačah, bo to še dodatno vplivalo na to, da bodo podjetja višje stroške kompenzirala z višjimi cenami.«

Po besedah agrarnega ekonomista in profesorja na biotehniški fakulteti dr. Aleša Kuharja je težko napovedati, kaj se bo še zgodilo v letošnjem letu: »Temeljni gonilniki inflacije na globalni ravni kažejo na umirjanje razmer. Padajo cene energije, prav tako se že tri mesece umirjajo cene večine surovin, s katerimi se trguje na mednarodnih trgih. Kako se bo to preneslo na lokalne trge, pa je odvisno od njihovih posebnosti.«

Ukrepi za omejitev cen energentov na preizkušnji

Glede na to, da je stanje na energetskih trgih po oceni številnih analitikov eden največjih generatorjev draginje, ostaja pomembna neznanka v enačbi vpliv ukrepov za zamejitev cen energentov, ki so bili sprejeti tako na ravni EU kakor na državni ravni. Tudi v primeru, da bodo dejansko delovali, se bo njihov učinek na maloprodajni ravni odrazil čez dlje časa, kot bi si to ljudje želeli, pravi Kuhar.

»Takšnih ekstremov, kot smo jih doživeli v lanskem letu, najbrž letos ne bo. Toda cena energije, ki bo seveda visoka, bo postala del srednje- in dolgoročnih kalkulacij, kar bo stroške energije na neki način preneslo v strukturo cen. Tega se moramo zavedati,« poudarja dr. Kovač, ki v tem kontekstu opozarja na visoke stroške energetske transformacije.