Potem ko je ustavno sodišče pretekli teden razveljavilo zakon o postopku sodnega in zunajsodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, sta Banka Slovenije in Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) predstavila svoja predloga. Naj spomnimo, da so ustavni sodniki odločali o zakonu, s katerim se je želelo zagotoviti pravno varstvo imetnikov podrejenega dolga in s katerim je državni zbor želel izpolniti odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016. Zakon je začel veljati decembra 2019, njegovo izvrševanje pa je ustavno sodišče zadržalo marca 2020. Na ta način bi državljanom, delničarjem bank in imetnikom obveznic, ki so bili razlaščeni ob sanaciji slovenskega bančnega sistema, delno ali v celoti povrnili njihov finančni vložek.

Do odškodnin preko skupinskih tožb?

V Banki Slovenije odločitev ustavnega sodišča pozdravljajo, saj jim omogoča, kot so zapisali, »nadaljevanje dejavnosti za celovito in s pravnim redom usklajeno urejanje problematike razveljavljenega zakona«. V ta namen so angažirali skupino neodvisnih strokovnjakov, ki so jo sestavljali prof. dr. Miha Juhart, dr. Miro Prek, dr. André Prüm in Franc Testen. Pripravili so poročilo in predlog zakonskih rešitev v skladu z evropskim pravnim redom in ustavno ureditvijo.

Miro Prek, nekdanji sodnik na splošnem sodišču EU, specializiran za bančno pravo, je pojasnil, da predlagajo ustanovitev posebnega sklada. Ob tem naj premoženje za delovanje sklada zagotovi država kot ustanoviteljica. Po predlogu bi mali vlagatelji lahko pristopili k skupinskim tožbam, ob čemer bi morali v vsakem primeru vložiti tožbo, nato pa bi čakali na prvo sodbo. »Če bi sodišče v posameznem primeru presodilo v korist izbrisanega imetnika, bi to veljalo za vse imetnike enakih izbrisanih kvalificiranih obveznosti banke,« je še dejal Prek. Banka Slovenije bi za vsako banko, ki ji je bil izrečen izredni ukrep sanacije z razlastitvijo obvezničarjev in delničarjev, na spletni strani objavila povzetke odločb. Ministrstvo za finance bi vzpostavilo virtualno podatkovno sobo. Razlaščenci bi tožbe morali vložiti sedem mesecev od vzpostavitve virtualne podatkovne sobe, sklad bi moral nanje odgovoriti v roku šestih mesecev.

Nadalje predlog predvideva še, da sodišče po prejemu odgovora na tožbe združi vse pravde, ki se nanašajo na isto odločbo Banke Slovenije, in izda skupno sodbo glede utemeljenosti zahtevkov. Nato bi morali nekdanji imetniki v šestih mesecih od pravnomočnosti sodbe vložiti odškodninske zahtevke, o katerih bi odločale upravne enote. Če bi se v postopkih ugotovilo, da naj bi Banka Slovenije ali osebe, ki jih je pooblastila za delovanje v njenem imenu, resno kršile dolžnost skrbnega ravnanja, bi sklad lahko tožil Banko Slovenije. V primeru obsodbe bi mu ta morala povrniti zneske, še piše v predlogu.

S finančnega ministrstva so sporočili, da bodo predloge skupine strokovnjakov pri pripravi novega zakona podrobno proučili. »Nekatere procesne spremembe zahtevajo dodaten premislek,« so še komentirali in dodali, da je ključno zagotoviti učinkovit sodni postopek, v okviru katerega bo v razumnem času prišlo do dokončne presoje.

MDS: Poravnava bi bila bistveno boljša rešitev

Rajko Stankovič, predsednik MDS, pozdravlja to, da v Banki Slovenije prvič po sanaciji bančnega sistema in izbrisu malih delničarjev ter obvezničarjev priznavajo možnost kršenja skrbnega ravnanja, sicer pa zagovarja zunajsodno poravnavo. »Posebej zato, ker je bila država v primeru Nove KBM na dan izbrisa 94,08-odstotna lastnica in 89,04-odstotna lastnica NLB, zato je predmet poravnave le 5,92 odstotka oziroma 10,96 odstotka upravičencev, ki niso država in z njo povezane osebe.«

Zato predlagajo, da se v zakonu opredeli zunajsodna poravnava, v kateri izbrisani delničarji dobijo poplačilo po revidirani knjigovodski vrednosti delnice banke na 31. december 2012, v primeru Banke Celje pa na 31. december 2013. Za delnico Nove KBM bi to pomenilo 4,92 evra, za delnico NLB 58,40 evra, za delnico Abanke Vipa 23,44 evra in za delnico Banke Celje 80 evrov. Za obveznice predlagajo poplačilo v višini 100 odstotkov. »Zamudna obrestna mera znaša v devetih letih 72 odstotkov – do zdaj se je nateklo že 693 milijonov evrov obresti na 963 milijonov glavnice,« še ugotavlja Stankovič. Glede na to, da je v tem znesku tudi izbrisano lastništvo države, v MDS predvidevajo, da je nedržavnih izbrisanih delničarjev in obvezničarjev največ 30 odstotkov ter da se za poplačilo glavnice išče rešitev za do 270 milijonov evrov. Odškodnine do skupne vrednosti 100.000 evrov naj se izplačajo vsem delničarjem in obvezničarjem v denarju, za kar bi po njihovi oceni država potrebovala do 50 milijonov evrov. Za razliko pa naj izda desetletno državno obveznico, ki bi kotirala na Ljubljanski borzi, kar bi državo z obrestmi vred letno stalo od 22 do 25 milijonov evrov.