V nasprotju s tujimi varčevalci v Ljubljanski banki, ki so bili v sporu zaradi deviznih vlog iz časov nekdanje Jugoslavije v veliki meri poplačani, NLB pri izterjavi hrvaških podjetij ni bila uspešna. Pred dnevi pa ji je vendarle uspelo skleniti poravnavo s turističnim podjetjem Plava Laguna.
Tri desetletja trajajoča zgodba o deviznih vlogah hrvaških varčevalcev je večplastna. Eno plast predstavlja neodplačani dolg hrvaških podjetij do Ljubljanske banke (LB). Druga so prenesene devizne vloge hrvaških varčevalcev z zagrebške izpostave LB na hrvaške komercialne banke, na podlagi katerih sta Zagrebačka banka in Privredna banka Zagreb proti NLB vložili več tožb. Tretja pa se nanaša na neprenesene stare devizne vloge varčevalcev v zagrebški in sarajevski izpostavi LB. Ta del je obče poznan kot primer Adlešić, na podlagi katerega je Slovenija hrvaškim in bosanskim varčevalcev doslej izplačala več kot 300 milijonov evrov.
Ker so hrvaška sodišča sistematično oteževala izterjavo terjatev LB do hrvaških podjetij, je Slovenija leta 2016 proti Hrvaški vložila tožbo na evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Toda ESČP je odločilo, da ni pristojno za tožbo Slovenije proti Hrvaški; svojo odločitev je utemeljilo s tem, da LB ni nevladna organizacija.
V dolgotrajnem boju za izterjavo terjatev do hrvaških podjetij je NLB pred dnevi dosegla napredek. S Plavo Laguno, enim največjih turističnih podjetij v sosednji državi, je namreč sklenila poravnavo. Plava Laguna je v lasti najbogatejše hrvaške družine Lukšić iz Čila. Po podatkih revije Forbes je njeno premoženje ocenjeno na skoraj 23 milijard dolarjev. Iz objave na zagrebški borzi je razvidno, da sta podjetje Plava Laguna in NLB sklenila dogovor, v katerem sta dorekla podrobnosti urejanja medsebojnih razmerij, vključno z dolgoročnimi posojili umaškega Istraturista s konca 80. in začetka 90. let minulega stoletja.
Plava Laguna je Istraturist prevzela leta 2014 za okoli 120 milijonov evrov. S tem nakupom, za katerega se je zanimalo tudi turistično podjetje Valamar v avstrijski lasti, je Plava Laguna postala ena največjih hrvaških turističnih skupin. Njeni prihodki so se lani podvojili in presegli milijardo kun (približno 130 milijonov evrov), dobiček je znašal okoli 20 milijonov evrov.
Kako se je konkretno razrešil več kot 30 let star spor med NLB in Plavo Laguno, ki izhaja iz starih deviznih vlog hrvaških varčevalcev, ni znano. V NLB so sklenitev sporazuma o končni ureditvi vseh odprtih vprašanj s Plavo Laguno potrdili, podrobnosti pa niso razkrili, ker poslovnih odnosov s strankami v skladu z zakonodajo in dobro poslovno prakso ne smejo razkrivati. Pojasnili pa so, da sporazum odpira možnosti za prihodnje poslovanje s Plavo Laguno. Na več vprašanj, med drugim, proti koliko podjetjem na Hrvaškem so vložili tožbe, ali lahko pričakujemo še kakšno poravnavo in kolikšen delež terjatev do hrvaških podjetij je po ocenah možno izterjati, v NLB niso odgovorili. Tožba, ki jo je Slovenija proti Hrvaški vložila na ESČP, se je sicer nanašala na 26 hrvaških podjetij, terjana odškodnina pa je znašala 429,5 milijona evrov. Pred vložitvijo tožbe je po dostopnih podatkih NLB od hrvaških podjetij uspelo izterjati le nekaj sto tisoč evrov.
Istraturist se je v začetku devetdesetih let pri LB zadolžil za 31 milijonov nekdanjih nemških mark (približno 13 milijonov evrov), je poročal hrvaški časnik Poslovni Dnevnik. Spotoma omenimo, da je po razpadu Jugoslavije hrvaška država svojim državljanom omogočila prenos deviznih vlog s tujih bank, ki so poslovale na Hrvaškem, na domače banke, pri čemer je bilo največ vlog prenesenih na Zagrebačko banko in Privredno banko Zagreb. Na podlagi predpisov, ki določajo način reševanja vlog hrvaških varčevalcev pri bankah s sedežem zunaj Hrvaške, je nato prva 31 milijonov mark terjatev do LB prenesla na Istraturist, v zameno pa v tej družbi pridobila lastniški delež. S terjatvijo do LB, ki jo je pridobil od Zagrebačke banke, pa je Istraturist pobotal svoje obveznosti do LB v višini 31 milijonov mark, je poročal Poslovni Dnevnik. Ker je bila takšna rešitev za LB nesprejemljiva, je proti Istraturistu vložila tožbo.
Hrvaški banki tožita NLB
Na podlagi presenenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev z LB sta Zagrebačka banka in Privredna banka Zagreb proti NLB vložili več tožb. Glavnica vseh tožb znaša 171 milijonov evrov, zaradi dolgotrajnosti sodnih postopkov pa obresti že presegajo glavnico, je NLB razkrila v lanskoletnem poročilu o poslovanju. NLB je prepričana, da za stare devizne vloge ni odgovorna, zato tožbenim zahtevkom hrvaških bank nasprotuje. »Ključna razloga, da NLB ni odgovorna za stare devizne vloge, sta, da je bila NLB z ustavnim zakonom ustanovljena julija 1994 (v času, ko so bile vloge položene pri LB Glavni filiali Zagreb, NLB še ni obstajala) in da iz tega naslova ni prevzela nobenih obveznosti,« izpostavljajo pri NLB.
Poleg tega gre za sukcesijsko vprašanje nekdanje Jugoslavije – tako NLB –, saj sta slovenska in hrvaška vlada leta 2013 sklenili memorandum o soglasju, v katerem sta se državi dogovorili, da bodo rešitev za prenesene devizne vloge LB na Hrvaškem poiskali v okviru sporazuma o vprašanjih nasledstva in da bo Hrvaška do dokončne rešitve tega vprašanja zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami začeli Privredna banka Zagreb in Zagrebačka banka. Kljub temu je drugostopenjsko sodišče v Zagrebu v šestih primerih odločilo v korist Hrvaške, pojasnjujejo v NLB. Potem ko je bila NLB neuspešna z izrednim pravnim sredstvom pred hrvaškim vrhovnim sodiščem, je v štirih primerih vložila ustavne tožbe na hrvaško ustavno sodišče, od katerih so bile tri zavrnjene (dve lani), v dveh primerih pa je bilo vloženo izredno pravno sredstvo na vrhovno sodišče v sosednji državi. V nasprotju s temi šestimi zadevami je bil v enem sodnem postopku tožbeni zahtevek Privredne banke Zagreb pravnomočno končan v korist NLB. Avgusta 2018 je bil sicer sprejet zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe Slovenije v NLB, na podlagi katerega bo Sklad RS za nasledstvo NLB nadomestil zneske, ki bodo od nje prisilno izterjani na osnovi pravnomočnih sodnih odločb na Hrvaškem.
300-milijonsko poplačilo
tujih varčevalcev
Zadeva Adlešić pa se nanaša na poplačilo neprenesenih deviznih vlog varčevalcev LB na Hrvaškem in v BiH. Potem ko so trije državljani BiH vložili tožbo na ESČP, je to leta 2014 odločilo, da mora Slovenija v enem letu sprejeti sistemsko rešitev za poplačilo njihovih starih deviznih hranilnih vlog pod istimi pogoji kot tistim, ki so imeli takšne vloge v podružnicah slovenskih bank. Do konca leta 2021 je Sklad RS za nasledstvo odločil o 38.669 zadevah in nekdanjim varčevalcem v LB na Hrvaškem in BIH izdal 34.208 informativnih izračunov v skupni vrednosti 302,4 milijona evrov; od tega zneska 165,3 milijona evrov za varčevalce na Hrvaškem in 137,1 milijona evrov za varčevalce v sarajevski izpostavi NLB.
